K izgorelosti so bolj nagnjeni perfekcionisti in vestni ljudje

Pogovor s Heleno Jeri?ek Klanš?ek vodjo oddelka za krepitev zdravja na Inštitutu za varovanje zdravja.
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu ocenjuje, da sindrom
izgorevanja stane gospodarstva ?lanic Evropske unije okoli 20 milijard
evrov na leto. V ?asu vse ve?je negotovosti na trgu dela in ob
gospodarski krizi so stanja popolne psihi?ne in telesne iz?rpanosti
?edalje pogostejša.

Kljub temu to ni usoda, ki se ji ne bi bilo mogo?e upreti, pravi Helena Jeri?ek Klanš?ek, doktorica socialne pedagogike, soavtorica priro?nikov Ko te strese stres in Ko u?enca strese stres. Strokovnjakinja opozarja na to, kako pomembno je, da se znamenja, s katerimi se najavlja izgorevanje, pravo?asno prepoznajo.

Kdo vse lahko izgori, obstajajo poklicne skupine, ki so še posebno ogrožene?

Dr. Helena Jeri?ek Klanš?ek je doktorica socialne pedagogike in vodja oddelka za krepitev zdravja na Inštitutu za varovanje zdravja, kjer se ukvarja z raziskovanjem zdravja mladih in duševnim zdravjem, zlasti s stresom. Je soavtorica razli?nih priro?nikov in ?lankov, med drugim priro?nika Ko te strese stres in Ko u?enca strese stres. (Foto: dokumentacija Dnevnika)

Vsi smo ogroženi, ?e smo pod stresom, in lahko izgorimo, ?e ne poznamo dovolj sami sebe, ?e ne vemo, kako se stres kaže pri nas, in ?e se ne znamo sprostiti. So pa nekateri poklici in okoliš?ine, ki nas lahko delajo bolj dovzetne za stres in izgorelost, in sicer ?e gre za zahtevna dela z ljudmi, ?asovne pritiske in (pre)hiter tempo dela z neodložljivimi termini, ?e je delo slabo organizirano, ?e so informacije pomanjkljive, ?e ne poznamo svoje vloge in odgovornosti na delovnem mestu, ?e ne moremo vplivati na organizacije svojega dela, ?e je delo zelo enoli?no, no?no in izolirano brez sodelovanja sodelavcev in nadrejenih.

Kaj pa osebnostne lastnosti posameznika, obstajajo zna?aji, ki so bolj nagnjeni k izgorelosti?

K izgorelosti so bolj nagnjeni perfekcionisti, zelo vestni ljudje, ljudje z nizko samopodobo, introvertirani ljudje, ki težje izražajo svoja ob?utja, po?utje in težko prosijo za pomo?. Poleg tega pomembno vlogo igrajo tudi ob?utljivost, pretekle izkušnje, prepri?anja, starost, predvsem pa to, kako nekdo gleda na dolo?ene situacije: ali gleda nanje kot na nekaj, kar se mu dogaja in na kar nima pravega vpliva oziroma možnosti kontrole, ali pa kot na izziv, kar lahko obvladuje in spreminja. Isti dogodek je lahko za nekoga stresor, za drugega pa dobrodošla spodbuda v življenju.

Je izgorelost “bolezen”, ki se razvija po?asi, ali je mogo?e izgoreti tudi v nekaj tednih?

Izgorelost ali “burn out” se lahko razvija po?asi in se stresni dogodki nalagajo, lahko pa se sproži tudi ob hujšem stresnem dogodku, mogo?e je torej oboje. Izgorelost je uradna diagnoza, navedena v mednarodni klasifikaciji bolezni, ki velja in se uporablja tudi pri nas, vendar pa ni uvrš?ena pod duševne motnje, kot bi morda kdo pri?akoval, ampak pod težave, povezane z upravljanjem življenja.

Lahko se zgodi, da izgorelost zamenjamo z depresijo, saj se pri nekaterih izgorelost lahko kaže v depresivni ali anksiozni simptomatiki, pri drugih pa se bolj kaže v fizi?ni in ?ustveni iz?rpanosti.

Kakšni so kazalci, simptomi izgorelosti, na kaj moramo biti pozorni?

Sindrom izgorevanja, kot sodobno re?emo temu fenomenu, se kaže kot: ?ustvena iz?rpanost, ob?utek osebne razvrednotenosti ter upad delovne sposobnosti in u?inkovitosti. V kon?ni obliki je sindrom izgorevanja lahko enak klini?ni sliki depresije. A takšno stanje ne nastane nenadoma. Nastaja tako po?asi, da se posameznik skoraj ne zaveda, kako drsi v težave.

Za ocenjevanje globine in vsebine sindroma izgorevanja se v raziskovalne in prakti?ne namene najpogosteje uporablja Maslach Burnout Inventory (MBI), ki meri sindrom v treh dimenzijah: emocionalni iz?rpanosti, stopnji depersonalizacije in cinizma ter izgubi osebne u?inkovitosti. ?e ima posameznik težave le na eni dimenziji, gre za blago izražen sindrom. ?e ima težave na dveh dimenzijah, gre za srednje izražen sindrom, težave na treh dimenzijah pa kažejo na hudo izražen sindrom izgorevanja.

Kakšne so posledice izgorevanja?

Posledice izgorevanja so odvisne od globine in vsebine sindroma, na splošno pa se na delovnem mestu lahko kažejo v obliki izostajanja z dela, slabši u?inkovitosti, nezbranosti, kar lahko vodi tudi do poškodb, razdražljivosti, zlorabi psihoaktivnih snovi itd. Doma se to lahko kaže v slabši skrbi zase in za druge, nezainteresiranosti, umikanju v samoto, izogibanju ljudem, poležavanju, opuš?anju aktivnosti, slabem razpoloženju, nespe?nosti, negativni naravnanosti, bole?inah itd. Pri ženskah pogosteje vidimo, da se umikajo, si o?itajo in imajo zmanjšano samozavest. Poiš?ejo pomo? in so pripravljene govoriti o težavah. Pri moških pa so bolj pogosti razdražljivost, ob?utek izgorelosti, praznine, zloraba psihoaktivnih snovi in samomorilno vedenje. Redkeje iš?ejo pomo?, redkeje govorijo o težavah in navajajo predvsem telesne težave.

Kako se ubranimo pred izgorelostjo?

Do izgorelosti pride, ?e je stresnih situacij preve? za posameznika, so
preve? zgoš?ene, intenzivne, premo?ne ali predolgo trajajo. Zato je
pomembno, da prepoznamo, da smo v stresu. Stresna reakcija se sproži
nezavedno, zato je treba biti pozoren ne znake, ki kažejo, da smo v
stresu: pospešeno bitje srca, hitro dihanje, povišan krvni tlak, napete
mišice, mrzle dlani in stopala, pove?ano budnost, vznemirjen želodec,
ob?utek strahu ali ogroženosti. Drugi znaki, da smo pod stresom, so še
nespe?nost, ob?utek nemo?i, tesnobe, žalosti, negativne misli,
razbijanje srca, razdražljivost, umikanje.

Obstajajo tehnike, s katerimi si lahko pomagamo?

Na sprožitev stresne reakcije nimamo vpliva, razen prek dihanja. Takoj
ko opazimo, da je naše dihanje postalo plitvo, ga poglobimo. Druga
strategija, ki ne zahteva posebnega ?asa ali denarja, je sprememba
perspektive. Na isto situacijo lahko pogledamo z razli?nih kotov, s
humorne perspektive, z vidika otroka ali modreca. Potrebna je tudi
reorganizacija ?asa, uravnoteženost med delom, po?itkom in prostim
?asom, ki ga preživimo druga?e kot delovni ?as, z drugimi aktivnostmi in
ljudmi. Zelo koristni so tudi razli?ne sprostitvene tehnike, dovolj
gibanja in prostega ?asa. Poleg tega je pomembno, da znamo re?i tudi ne
in vsak dan skrbeti zase.

Kaj moramo storiti, ?e smo že opazili znamenja izgorelosti??

Prva pomo? so gotovo lahko sodelavci, šef, sorodniki in prijatelji,
ki nam v razbremenitvenem pogovoru in pomo?i pri na?rtovanju aktivnosti
lahko pomagajo, ?e težave niso prehude. V primeru hujših težav lahko
poiš?emo strokovno pomo?, odvisno od vrste težav in naših možnosti.
Obrnemo se lahko na psihoterapevte, psihologe, svetovalce v nevladnih
organizacijah in ne nazadnje na osebnega zdravnika.

?e se kaže bolj depresivna ali anksiozna simptomatika, potem lahko
to zdravimo z antidepresivi in programom okrevanja, ?e pa se bolj kaže v
fizi?ni in ?ustveni iz?rpanosti, je potreben približno enoleten
terapevtski program okrevanja, ki vklju?uje skrb za zdravo in redno
prehrano, gibanje (športne aktivnosti, ki ne iz?rpavajo), reden ritem
spanja, pitja, dela in po?itka, sproš?ujo?e aktivnosti.

Tekst: Vesna Vaupoti?

Izvirna novica: Dnevnik.si , 31.05.2012

?lanek je last medija Dnevnik.si in avtorja