Dan duševnega zdravja 2012

Društvo DAM obeležuje 10. oktober, Dan duševnega zdravja, z opozarjanjem na nekatere podhranjene teme na podro?ju duševnega zdravja in se spominja vrhunskega psihiatra dr. Andreja Maruši?a. “Verjamem, da se mora vsak zdravnik pacientu in njegovemu primeru stoodstotno posvetiti, pri tem pa nisem povsem prepri?an, ali so tudi pacienti tako ozaveš?eni, da se zavedajo, da lahko svojega specialista po nekajmese?nem ?akanju vprašajo dobesedno vse in da se jim mora ta stoodstotno posvetiti.” dr. Andrej Maruši?

Zgornji citat je vzet iz intervjuja, ki ga je za revijo ONA z dr. Andrejem Maruši?em leta 2007 izvedla Branka Gruji?i?*. Za vsakega uporabnika je to, da ima avtonomnost, suverenost in mo? upravljati z lastnim zdravjem in procesom zdravljenja, da je to njegova osnovna ?lovekova pravica, pa tudi dolžnost, izjemno pomemben podatek.

Letošnji Dan duševnega zdravja, ki ga vsako leto že dobrih 20 let obeležujejo po vsem svetu na pobudo Svetovnega združenja za duševno zdravje, poteka pod geslom “Depresija: globalna kriza”. Da gre dobesedno za bolezen pandemi?nih razsežnosti, poudarja dejstvo, da za njo trpi kar 350 milijonov ljudi vseh starosti in vseh družbenih slojev. ?etudi gre za bolezen, ki jo je mogo?e u?inkovito zdraviti, sta predvsem ozaveš?enost o in dostop do oblik pomo?i še vedno velik problem v številnih deželah po svetu, tudi pri nas.

Zato je neizmernega pomena, da ljudje vzamejo svoje zdravje v svoje roke. Da zahtevajo enak dostop do vseh oblik zdravljenja. Da zahtevajo to?ne informacije o tem, kam se lahko obrnejo po pomo?. Da zahtevajo znanje v obliki priro?nikov in knjig, s katerimi si lahko sami pomagajo in se nau?ijo živeti in spopadati z depresijo. Da opozorijo družbo in stroko na težave, s katerimi se soo?ajo, in na to, kako veliko ljudi živi z depresijo. In ne nazadnje, da zahtevajo od družbe, da jih obravnava spoštljivo in enako kot vse ostale, namesto da jih ožigosa za duševne bolnike in odrine na rob družbe.

Pri tem Društvo DAM opozarja na še kako prisotne pojave v slovenski družbi, ki kljub številnim naporom za izkoreninjenje predsodkov do obolelih za depresijo in drugimi duševnimi motenjami še vedno v veliki meri vztrajajo:

• Ljudje z depresijo in drugimi duševnimi motnjami so še vedno obravnavani zgolj kot “pacienti” in ne kot ljudje, ki imajo vso pravico in dolžnost polno sodelovati v svojem procesu zdravljenja. Ne le oboleli sami, tudi strokovnjaki radi pozabijo, da je samo in izklju?no poslušno prejemanje navodil in receptov s strani strokovnjaka premalo. Stroka mora prilagoditi svoj na?in dela tako, da skuša vsakega obolelega na razli?ne na?ine spodbuditi k boljšemu sodelovanju v lastnem procesu zdravljenja, tudi v sodelovanju s strokovnjaki z drugih podro?ij, nevladnimi organizacijami, centri za socialno delo itd. Gre za t.i. koncept opolnomo?enja uporabnikov storitev za duševno zdravje in njihovih svojcev, ki se pri nas komaj dobro uveljavlja.
• Vsi ljudje z depresijo in drugimi duševnimi motnjami nimajo enakega dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev! Nimajo dostopa do ustreznih strokovnjakov, nimajo vsi enakih možnosti dostopa do spleta, na katerem deluje npr. Društvo DAM, ki je oblika samopomo?i, do skupin za samopomo?, še posebej pa nimajo vsi dostopa do kakovostnih terapevtskih storitev, ki so pove?ini predrage za povpre?en žep, cene posameznih ponudnikov pa se razlikujejo tudi do 150 %.
• Podro?je mladih s težavami v duševnem zdravju je popolnoma zanemarjeno tako s strani stroke kot s strani države! Srednješolska in študentska populacija je glede prvega pojava depresije tvegana populacija, saj se tako depresija kot anksiozne motnje najpogosteje pojavijo v pozni adolescenci in zgodnji odraslosti. Namesto da bi država storila vse, kar je v njeni mo?i, da bi podprla to populacijo tako s ponudbo kakovostnih storitev zanjo kot tudi s tem, da bi jo opremila z ustreznim znanjem in orodji ter informacijami, kaj storiti, ?e zboliš, namenoma spregleduje njihovo problematiko in raje namenja sredstva za razvoj programov, ki se osredoto?ajo na odrasle – ki so bili v veliki meri tudi sami neko? mladi s težavami v duševnem zdravju.
• Še vedno se daje prevelik poudarek na preventivo duševnih bolezni namesto na promocijo duševnega zdravja!

V Društvu DAM si želimo, da bi letošnji dan duševnega zdravja minil tudi v spominu na dr. Andreja Maruši?a, saj letos po sedmih letih prvi? ne bo tradicionalnega koncerta za destigmatizacijo depresije, na katerem smo se ob glasbi, odkar ga ni ve? z nami, vsaki? tudi spomnili njegovega genija in brilijantnega duha. Radi bi, da bi Slovenija v prihajajo?ih letih dobila še kakšnega prepoznavnega strokovnjaka za duševno zdravje, ki bi dal toliko idej in toliko znanja, kot ga je on.

Uredništvo

*Intervju je bil objavljen tudi na spletnem portalu Nebojse.si, dosegljiv je na povezavi: http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=235&Itemid=2