Mati z otro?i?em v naro?ju je precenjen ideal brezpogojne sre?e

Obporodna depresija, ki je bila (pre)dolgo tabu tema, kljub današnji zgodnji prepoznavi še vedno na?enja okoli 18 odstotkov nose?nic in 20 odstotkov otro?nic; 12 odstotkov med njimi jih ima mo?nejšo depresijo. Najboljša preventiva je zanesljiv partner, ki je tudi dober o?e.

»O obporodni depresiji, s katero so soo?a okoli 20 odstotkov otro?nic, se še pred dvema desetletjema ni govorilo in ni vedelo skoraj ni?, ?eprav takrat ni bilo depresij ni? manj kot danes. Le ženske so se z obporodnimi duševnimi stiskami mu?ile same in si o?itale, da je z njimi nekaj narobe, ker ne zmorejo uživati v opevanem idealu velike sre?e – matere z dojen?kom v naro?ju,« ugotavlja doc. dr. Vislava Globevnik Velikonja, specialistka klini?ne psihologije, ki se je v porodnišnici Ljubljana pred ?etrt stoletja zaposlila kot prva klini?na psihologinja za podro?je ginekologije in porodništva na vsem obmo?ju Jugoslavije. Dodaja, da v našem okolju kljub visoki ozaveš?enosti in zgodnjemu prepoznavanju teh stisk še vedno ne odkrijemo in ne zdravimo približno sedem odstotkov porodnic, ki se zato z duševnimi stiskami, ki pogubno razjedajo tudi družinske odnose, spopadajo same.

»Zares u?iti o obporodnih stiskah sem se za?ela šele, ko sem se zaposlila. Že takrat je bilo podobno število žensk, ki so se spopadale z obporodnimi depresijami, a so o njih mol?ale. Bilo jih je sram priznati, da se bojijo neuspeha in ne zmorejo vsega, kar se od njih pri?akuje. Še zlasti si tega niso upale priznati taš?am in tudi partnerjev, ki so morali v službo spo?iti, s tem niso želele obremenjevati,« se spominja psihologinja Globevnik-Velikonjeva in dodaja, da se nezdravljena poporodna depresija lahko v kar 50 odstotkih primerov tudi ponovi.

Depresivna ob?utja v nose?nosti in po njej

Depresivna ob?utja v nose?nosti so po njenih izkušnjah izrazitejša v zadnjem trimese?ju in lahko vplivajo na prezgodnji porod in shiranost dojen?ka. Veliko bolj razširjena je poporodna otožnost, ki ima hormonsko ozadje, in v prvih dneh po porodu zajame od 50 do 80 odstotkov otro?nic.

Resnejša poporodna depresija se obi?ajno razvije kasneje, ko je ženska že nekaj tednov doma in je v porodnišnicah najve?krat ne vidijo, pojasnjuje psihologinja. Prvi vrh nastopi med 2. in 3. mesecem, drugi pa med 7. in 9. mesecem po porodu. Prvi vrh je najve?krat posledica iz?rpanosti in utrujenosti. »Bolnice mi obi?ajno povedo, da je bilo od za?etka vse v najlepšem redu, saj so bili vsi doma in so jim pomagali. Potem pa so se vsi umaknili in pri?akovali, da bodo vse zmogle same. A ker niso zmogle in tega niso priznale, so se po?utile vse slabše,« pravi psihologinja in dodaja, da so obporodne depresije podobne vsem drugim, saj gre vedno za izgubo ne?esa, kar nekomu veliko pomeni, pa naj gre za izgubo svobode, partnerja ali razbitega spanca, le da se poporodni depresiji pridruži še ob?utek otro?nice, da je slaba mati.

Simptomov depresije je veliko. Bolnice pogosto zbujajo otroke in gledajo, ali še dihajo, pogosto svoje otroke opisujejo z ambivalentnimi ?ustvi in jih opisujejo kot zahtevne, naporne in jokave, nadaljuje psihologinja. Drugi vrh depresija najve?krat doseže, ko se za?ne mati pripravljati na službo in lo?itev od otroka, na katerega je v tistem obdobju zelo navezana. 

Pomembno je zgodnje prepoznavanje in zdravljenje

»Zgodnje prepoznavanje in zdravljenje depresije pomeni velik napredek tudi zato, ker se lahko sicer nezdravljena poporodna depresija v enem do dveh primerih na tiso? porodov razvije v poporodno psihozo, ki pove?uje tveganje za samomor in detomor. Samomor ob depresiji je še vedno tudi poglaviten krivec za maternalno umrljivost oziroma umrljivost porodnic v obporodnem obdobju. Pri nas naštejemo od dva do štiri primere maternalne smrti na leto. Nekatere bolnice s poporodno psihozo menijo, da bodo s svojim umikom najbolje poskrbele za otroka, pojasnjuje psihologinja Globevnik-Velikonjeva.

»Zgodnje odkrivanje depresije je pomembno tudi zato, da se depresija ne odrazi v partnerskem in odnosu med otrokom in materjo. Izkušnje kažejo, da imajo otroci depresivnih mater še v puberteti ve? ?ustvenih motenj kot drugi, depresije v nose?nosti pa pogosto vodijo tudi v zlorabe drog. Mame z depresijo imajo ve? težav tudi z dojenjem, zna?ilno pa je tudi pomanjkanje o?esne in verbalne komunikacije. Tudi otroci so bolj nemirni, razvijejo izogibalno vedenje, imajo težave s spanjem in zaradi napetosti matere ob hranjenju zavra?ajo dojko. »Med materjo in otrokom se vzpostavi za?aran krog obupa, v katerem ni ve? jasno, kdo je za?el jokati,« opiše težave obporodnih depresij psihologinja Globevnik-Velikonjeva.

Zato je bolje, da v primeru mo?nejše ali ne dovolj zgodaj odkrite depresije to zdravijo z antidepresivi, ki so po mnenju psihologinje veliko manj škodljivi kot druge posledice nezdravljene depresije. Izogibati pa se je treba, nadaljuje, uživanju pomirjeval. Kljub antidepresivom – ki jih morajo po njenem mnenju vedno predpisati psihiatri in ne osebni zdravniki – lahko otro?nica nemoteno doji, saj ne škodijo dojen?ku. Zato prenehanje dojenja psihologi otro?nicam svetujejo le v primeru, ko je to zanje prevelik napor. V primeru psihoz mater hospitalizirajo.

Priznajte si ob?utje stiske in poiš?ite pomo?

Pot iz za?aranega kroga obporodnih depresij je vedno v prepoznanju in priznanju depresije, poudarja psihologinja Globevnik-Velikonjeva in dodaja, da lahko na znake opozori otro?nica ali njeni najbližji. Potožijo lahko osebnemu zdravniku, patronažni službi, ginekologu, klini?na psihologa pa sta zaposlena le v porodnišnici v Ljubljani in Mariboru.

Ozaveš?anje o tem, da je obporodna depresija navzo?a in je treba biti nanjo vedno pozoren, se je pri nas za?elo pred dvema desetletjema, ko so o tem najprej spregovorili v šolah za starše; veliko pa je pripomogel tudi Inštitut za varovanje zdravja, ki je med drugim izdal knjižico Angeli z mokrimi perutmi ne letijo. V prenovljeni knjižici o poporodnih duševnih stiskah so navedli tudi pri?anja porodnic, kako so doživljale depresijo. Ta drobna knjižica tudi drugim pove, da v svoji stiski niso osamljene, da je po porodu veliko žensk nerazpoloženih, nemirnih, jokavih, žalostnih in jeznih ter da se jim zaradi tega ni treba skriti v najtemnejši kot omare.

»Nasprotno, ob?utke si je treba priznati in nanje ?im prej opozoriti strokovnjake,« opozarja Globevnik-Velikonjeva, saj ob zgodnjem zaznavanju depresij najve?krat ni potrebno zdravljenje z zdravili, še zlasti ?e se v zdravljenje vklju?i partner. ?e je pripravljen pomagati, se zadeve hitro uredijo, saj je med najve?jimi dejavniki tveganja za razvoj depresije v tem obdobju prav pomanjkanje socialne podpore oziroma slab partnerski odnos, kot najboljša preventiva pa se vedno izkaže zanesljiv partner in dober o?e otroka, pove Globevnik-Velikonjeva. Izguba službe in šibek socialni status po njenih izkušnjah nista vplivna dejavnika tveganja, nasprotno pa to je mobing delodajalcev, ki v zadnjem ?asu vse bolj pritiskajo na mlade matere, ugotavlja. V zadnjem ?asu zaznavajo in posve?ajo vse ve? pozornosti tudi obporodnim depresijam moških. V svetu so v porastu tudi obporodne depresije mladoletnih mater, kar pa se pri nas še ne dogaja, sklene misli Globevnik-Velikonjeva.

Stiske mladih mamic

»Neko jutro sem se zbudila in nenadoma ni bilo tiste lepljive megle, ki mi je stiskala prsi, barve so bile ostre in jasne in moje telo polno življenja. Sinko je nekaj za?ebljal, in ko sem se zazrla v njegove o?i, me je prvi? po porodu preplavil val ljubezni.« Tako je mlada mamica v knjižici Angeli z mokrimi perutmi ne letijo opisala pravkar vzniklo radost življenja po tistem, ko se je izvila iz ve?dnevnega objema poporodne depresije.

Spet druga otro?nica, ki ji poporodna depresija prav tako ni prizanesla, svoje stiske opisuje z besedami, »da se je po?utila kot pes, umazana, zavržena, ni?vredna, nesposobna«. Tretja je svoje stiske opisala kot nemir in ?rn obup, ki jo je zajel vsako jutro, takoj ko se je še vsa neprespana prebudila: »Vedela sem, da se bo mali kmalu zbudil in zahteval vso pozornost zase. Kot bi te zagrinjala voda, ti se skušaš rešiti, nekdo pa te vle?e na dno.«

Med opisi stisk v knjižici sta tudi pri?evanji mamic, ki opisujeta, da so se jima zdeli otroci tuji in se med njimi po porodu ni spletel ob?utek navezanosti, ginjenosti ali veselja. »Ko je pun?ka jokala in jokala in je z ni?emer nisem mogla potolažiti, me je preplavil silovit bes, kar udarila bi jo, a sem se hkrati po?utila krivo in se obsojala, da sem popolnoma nemogo?a mama,« opisuje stiske mamica in se sprašuje, »zakaj mi ni nih?e povedal, kako hudo je lahko po porodu?«

?e je partner pripravljen pomagati, se zadeve hitro uredijo, saj je med najve?jimi dejavniki tveganja za razvoj depresije v tem obdobju prav pomanjkanje socialne podpore oziroma slab partnerski odnos, kot najboljša preventiva pa se vedno izkaže zanesljiv partner in dober o?e otroka. Vislava Globevnik Velikonja Z nasveti pri obporodnih stiskah prisko?ijo na pomo? tudi na telefonu Zavoda objem: mamaZOFA 051 245 013, forumu Obporodne stiske: www.med.over.net in društvu DAM za pomo? osebam z depresijo www.nebojse.si. Strokovno zdravniško pomo? poleg ginekološke klinike v Ljubljani in Mariboru ponujajo tudi specialisti klini?ne psihologije v zdravstvenih domovih v Gornji Radgoni, Krškem, Novem mestu, Izoli, Velenju, Kranju in psihiatri?ni bolnišnici Idrija. Razvejana je tudi psihiatri?na pomo?, za katero je potrebna napotnica osebnega zdravnika.”

Avtorica: Anita Vošnjak
Foto: Tomaž Zajelšnik

Izvirna novica: Dnevnik.si   13.12.2012

?lanek je last medija Dnevnik.si in avtorice