Zaradi krize psihiatri?nih bolnikov ve?, denarja za psihiatrijo pa manj

Finan?na kriza pomembno vpliva na psihi?no zdravje Slovencev. Viša se število psihi?nih motenj, anksioznosti in depresije ter število hospitalizacij psihiatri?nih bolnikov. Vseeno pa je država bolj kot drugje posegla v financiranje te dejavnosti, zaradi ?esar se direktorji psihiatri?nih bolnišnic bojijo, da bo prišlo do podaljševanja ?akalnih dob.

Direktor Psihiatri?ne bolnišnice Ljubljana Bojan Zalar je na današnji novinarski konferenci opozoril, da se je število blažjih psihi?nih motenj, kot so anksioznosti in depresije, od leta 2008 pove?alo za 15 odstotkov, za osem odstotkov se je tudi pove?alo število hospitalizacij psihiatri?nih bolnikov.

Poslovanje že racionalizirali

Nesprejemljivo pa se mu zdi, da se v financiranje psihiatrije bolj posega kot pa v druge dejavnosti. S splošnim dogovorom za letošnje leto se namre? cene zdravstvenih storitev linearno znižujejo za tri odstotke, za psihiatri?no dejavnost pa še za 7,5 odstotka.

Vsi var?evalni ukrepi v zdravstvu od leta 2009 sicer enako bremenijo tudi psihiatri?ne bolnišnice. Od leta 2009 so se prihodki za psihiatrijo po besedah direktorja Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Metoda Mezka že zmanjšali za pet odstotkov. Poleg tega je po Zalarjevih besedah psihiatrija v okviru sredstev terciarne dejavnosti v preteklih letih že izgubila med 15 in 18 odstotkov.

Kot so opozorili na današnji novinarski konferenci, so svoje poslovanje že racionalizirali, kolikor je mogo?e, manevrskega prostora za reze v materialne stroške pa ni veliko. V psihiatriji namre? porabijo 75 odstotkov sredstev za pla?e zaposlenih, materialni stroški pa predstavljajo le ?etrtino prihodkov, kar je bistveno manj kot na primer pri kirurgiji.

Konec je hujšanja 

(Foto: Matej Povše)

Zalar tako napoveduje, da bodo sredstva za investicije »šla na nulo«. Direktor Psihiatri?ne bolnišnice Begunje Damijan Perne pa se boji, da bodo ob takih rezih morali za?eti odpuš?ati iz poslovnih razlogov. »Sedaj je konec hujšanja. Ni ve? maš?evja, vsak nadaljnji rez bo pomenil zmanjševanje miši?ne mase,« je ponazoril.

Po Pernetovih besedah so dobili navodilo, da najprej odpuš?ajo nemedicinski kader. »Zmanjšanje kadra ne sme vplivati na varnost hospitaliziranih bolnikov,« je zatrdil, a napoveduje, da se bodo zaradi kr?enja administrativnega kadra podaljšale ?akalne dobe, podaljšal se bo rok za izdajanje odpustnic itd.

Kot bi najmlajšemu sinu vzeli praši?ka 

Mezek sicer meni, da je takšen dodatni rez posledica pozitivnega poslovanja psihiatri?nih bolnišnic v preteklih letih. A Perne opozarja, da ti presežki niso bili veliki, pozitivno pa so poslovali le zato, ker so dosledno upoštevali navodila ministrstva za zdravje in so racionalizacijo poslovanja že izvedli.

Vsi presežki, ki so jih psihiatri?ne bolnišnice ustvarile v preteklih letih, bodo po Pernetovih besedah zadostovali le za eno pla?o zaposlenim. Poleg tega opozarja, da so prihranki pri psihiatriji v primerjavi z sredstvi v zdravstvu tako majhni, »kot da bi v družinskem prora?unu var?evali tako, da se najmlajšemu sinu vzame praši?ek«.

Avtor: STA

Izvirna novica: Dnevnik , 20.3.2013

?lanek je last medija Dnevnik.si in avtorja