Prej je nekdo, ki je imel depresijo, želel na bolniški dopust, zdaj si ne upa

Tako o Sloveniji in Slovencih v krizi pravi psihiater dr. Peter Pregelj. Boji se, da bo kriza spremenila dobre kazalnike iz prejšnjih let, upadanje števila samomorov. Psihiatrija je resna stroka, natan?na, posploševanja ne mara. Precej druga?e od novinarstva. Dr. Pregelj je kljub vsemu privolil, da odgovori na tri zelo stereotipna vprašanja. Težko smo ga prepri?ali.

Dr. Peter Pregelj je predstojnik oddelka za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je profesor in zdravnik v zelo zgodnjih 40 letih z bogato akademsko kariero in prakso. Z vso strastjo se posve?a nevrobiologiji, iš?e genetske vzroke za najresnejšo zdravstveno-psihiatri?no tegobo Slovenije, samomorilnost. Vodi ambulanto za starostnike. O Slovencih je prepri?an, da smo zdravi ljudje, morda le malo preve? pesimisti?ni.

Dr. Pregelj, kako vidite Slovenca leta 2013?  

Kolikor se jaz z njim sre?ujem v strokovnih krogih, vidim negotovost, zaskrbljenost, nezaupanje v prihodnost, ki se lahko kaže v razli?nih stiskah, to opažam pri svojem delu. Vidim tudi, da na ljudi precej negativno vpliva poplava negativnih informacij. V?asih se tako ljudje zate?ejo po nasvet, ker menijo, da je to edina resni?nost. Pozabijo pogledati skozi okno, videti, da je zunaj lep dan, da se tudi kaj lepega dogaja, da niso vse le negativni zgledi in ?rna prihodnost.

Ali je zaradi krize zadnja leta ve? duševnih obolenj? 

Podatki, ki jih imamo za Slovenijo, so razmeroma skopi, nimamo namre? dobrih podatkov o vplivu gospodarske krize na stanje ljudi. Tako si moramo pomagati s podatki iz Evropske unije. Vemo, da se tam zaradi krize pojavlja ve? duševnih motenj, v Španiji so na primer v ambulantah splošnega zdravnika od za?etka krize opazili 10-odstoten porast depresij. Kar kaže na to, da kriza vpliva na porast duševnih motenj. Pri nas opažamo spremembe v pojavljanju motenj. Prej je tako nekdo, ki je imel depresijo, želel na bolniški dopust, zdaj pa ga skrbi, kaj bo s službo, in kljub bolezni nadaljuje delo. Kar je v?asih lahko težava. Te stiske se pojavljajo pri nezaposlenih in pri tistih, ki imajo razne negotove oblike zaposlitve, jim grozi izguba službe, delajo za dolo?en ?as, to pomeni negotovost in stisko samo po sebi.

Slovenija je razdeljena. Ali je Slovenec razdeljen, se to odraža v klini?nih slikah? 

No, to ni pomembno, je pa zanimivo, da se lahko stiske iz preteklosti prenašajo iz leta v leto, iz generacije v generacijo, kjer so postavljena toga stališ?a, ker se je nekaj generacij nazaj nekomu nekaj zgodilo, potem pa se to prenaša naprej. Velikokrat se misli prenašajo prek generacij, pa ?e so v skladu s ?asom ali ne, in ljudje se tudi ravnajo po njih.

 Ali je tega v Sloveniji veliko? 

Slovenska družba je v zadnjem ?asu veliko preživela, šla je skozi spremembe in posameznik se temu pogosto težko prilagaja. Zlasti ?e poskuša spremeniti stališ?a, poglede svojih staršev, ki so lahko v skladu z zahtevami ?asa in sedanjostjo, lahko pa so povsem neustrezni. In nekdo še vedno lahko živi po teh prepri?anjih, kljub temu da niso ustrezna.

Katera so takšna prepri?anja v Sloveniji? 

Da je nekdo vreden samo, ?e nekaj dela. Prepri?anje, ki je bilo še pred nekaj generacijami ustrezno: da je prepovedano uživati, da se je prepovedano poveseliti na sadovih svojega dela in se imeti dobro. Da je, ko je nekdo star in ne more ve? delati, tudi nevreden, da bi sploh živel, kar je v neskladju s splošnim pogledom.

Kakšna je diagnoza ljudi s takim prepri?anjem? 

No, tako prepri?anje je zelo pogosto pri ljudeh z depresijo, a samo tako prepri?anje še ne pomeni, da ima ?lovek depresivno motnjo. Pri tem mora biti prisotnega še kaj drugega.

Ali smo Slovenci depresivni? 

V primerjavi z drugimi je težko povedati, ker nimamo raziskav. Lahko pa povemo glede samomorilnosti. Tukaj je koli?nik višji kot v državah Evropske unije, gibljemo se okoli tretjega mesta, skupaj z Madžarsko in Litvo. Na sre?o se v zadnjem ?asu znižuje, bojimo pa se, da se bodo smernice upadanja spremenile predvsem zato, ker po študijah, ki smo jih opravili pri nas, vidimo, da je samomor v dolo?eni regiji povezan z nezaposlenostjo v njej. ?e se bo stopnja nezaposlenosti višala, je to lahko element tveganja.

Ali se Slovenci znamo pogovarjati o razlikah med sabo? 

V tujini sem imel priložnost spoznati, kako poteka komunikacija. Pri nas se v komunikaciji pogosteje pojavljajo negativne misli, manj je pozitivnega. Stvari vidimo bolj temno, kot bi jih kdo drug, tudi ko opisujemo stvari, so izrazi nekoliko bolj ostri in negativni, kot bi jih sre?ali pri drugih narodih.

Zakaj? 

Nekaj je verjetno del kulture, nekaj je del pogleda na svet.

Ali ne znamo izražati ?ustev? 

Odvisno, kdo nas sodi, nekateri pravijo, da smo kar topel narod. V vsakem narodu obstajajo variacije. Posplošiti in re?i, da je ta narod tak in tak, so stereotipi. Si je pa smiselno domisliti, kam bi se želeli premakniti. Lahko bi postali bolj pozitivni, to bi bilo smiselno za duševno po?utje in delovanje naroda.

Avtorica: Maja Cestnik

Izvirna novica:Siol.net , 2. oktober 2013

?lanek je last medija Siol.net in avtorice