Prim. Gorazd V. Mrevlje, dr. med.: »Farmacevtska industrija si prej zasluži priznanje kot pa grajo«

Psihiater prim. Gorazd V. Mrevlje, dr. med., predstojnik Centra za mentalno zdravje pri Psihiatri?ni kliniki Ljubljana, odlo?no zavra?a prepri?anje, vse bolj razširjeno med strokovno in lai?no javnostjo, da psihiatri zaradi apetitov farmacevtske industrije množi?no in brezskrbno predpisujejo zdravila proti depresiji vse ve? ljudem. »Resnica je ravno nasprotna,« pojasnjuje dr. Mrevlje.



Kako bi opisali duševno zdravje slovenske družbe glede na to, da je predpisovanje antidepresivov v zadnjih desetih letih naraslo za ve? kot sto odstotkov? 

Zdravila proti depresiji tako imenovane tretje generacije, ki jih imamo na razpolago že tri desetletja in ve?, so izjemno varna, u?inkovita in do ljudi prijazna. Zakaj? Ker gre za zdravila, ki ne povzro?ajo odvisnosti, niso nevarna za ?lovekov organizem, predvsem pa so izjemno u?inkovita pri odpravljanju simptomov depresije, bolezenske tesnobnosti in pri vzdrževanju stabilnega razpoloženja. Osebno mislim in zagotovo v tem prepri?anju nisem osamljen, da moramo dodatno vrednost oziroma dragocenost teh zdravil videti v tem, da z njimi lahko pomagamo številnim ljudem, ki trpijo za tako imenovanimi netipi?nimi, prikritimi ali subklini?nimi oblikami depresije. Trpljenje teh ljudi v bistvu ni ni? manjše kot pri tistih s tako imenovano hudo ali veliko depresijo, ki jih je laže prepoznati kot ljudi z netipi?nimi oblikami depresije. Razvoj nevroloških in kognitivnih znanosti je namre? omogo?il prepoznavo bioloških mehanizmov, ki so pomembni za naše dobro po?utje, predvsem pa ugotovitev pomena treh nevrotransmiterjev (prenašalcev dražljajev v možganih), to je serotonina, dopamina in noradrenalina. Farmacevtska industrija je uporabila in izkoristila ta nova znanja ter izdelala paleto razli?nih zdravil proti depresiji, katerih bistvo je, da ’pomagajo’ možganom pri stalnem vzdrževanju potrebne koncentracije teh prenašalcev v organizmu. Farmacevtska industrija si v tem primeru prej zasluži priznanje kot pa grajo.

Nikakor ne gre za ’pilule ali hormone sre?e’, kot se o tem pogosto piše v popularnem tisku. V teh zapisih so tudi trditve, da s ’pilulami sre?e’ pri ljudeh vzdržujemo umetne ob?utke zadovoljstva in sre?e z namenom, da ne bi trpeli zaradi krute življenjske stvarnosti. ?e bi bilo tako, bi morali zdravniki ali pa ve?ina nas pred eti?no razsodiš?e, saj gre za popolnoma izkrivljeno podobo in predstavo o sodobnem zdravljenju depresivnih motenj pri ljudeh. Namen tega zdravljenja je najprej odstraniti ali ublažiti tiste spremembe razpoloženja, ki so za bolnika mote?e, zaradi njih trpi in mu zmanjšujejo kakovost življenja. Ta u?inek zdravil se iš?e z namenom, da bodo ljudje s takšnimi težavami po ublažitvi bolezenske slike ponovno sposobni delovati, ukrepati, se odzivati in živeti v skladu s svojimi sposobnostmi in možnostmi..

Gre za odgovornost, ki jo ima zdravnik do bolnika, ko mu predpiše zdravilo, in pravico bolnika, da je o tem obveš?en.

Komu je treba predpisati antidepresive, kdaj je pravi ?as za to in kako vemo, da je to prava rešitev? 

.

Foto: Borut Krajnc

Dileme, ali ljudem z depresivnimi težavami in tesnobnostjo pomagati le s farmakoterapijo (se pravi le s predpisovanjem zdravil) ali samo s psihoterapijo, že nekaj ?asa ni ve?. Ne gre ve? za situacijo ali-ali, temve? za in-in, kar pomeni, da se po u?inku ustreznega zdravila ljudem vedno ponudi psihoterapija v obliki, primerni sposobnostim in stanju bolnika. To je tudi pri nas že široko uveljavljena doktrina in psihiatri za to ne potrebujejo vedno poglobljenega psihoterapevtskega znanja, ker sta pogosto dovolj že posluh in ob?utek za bolnika, ki se mu ponudi možnost pogovorov. Zdravnik tako ne ostane le pri naro?anju, kako naj bolnik zdravila jemlje. Pri tem se je uveljavilo še nekaj. Vse ve? zdravnikov danes redno uporablja prakso, da bolniku razložijo, zakaj so mu predpisali zdravilo proti depresiji, mu razložijo, vsaj na kratko, na?in delovanja zdravil, ga pripravijo na možnost pojavitve stranskih u?inkov in tudi na to, kako dolgo bo treba zdravilo jemati. Gre za odgovornost, ki jo ima zdravnik do bolnika, ko mu predpiše zdravilo, in pravico bolnika, da je o tem obveš?en.

So težave res tako hude oziroma hujše kot v?asih in kako vi opažate te spremembe pri pacientih?

Ugotavljamo, in to je tudi moja izkušnja, da je v naših ambulantah resni?no vse ve? ljudi, ki iš?ejo pomo? zaradi depresivnosti in tesnobnosti. Prav gotovo – in o tem se veliko piše –, današnji na?in življenja povzro?a in vzdržuje pri ljudeh ve? takšnih težav kot kadarkoli v zgodovini ?loveške civilizacije. Kakšen absurd. Ekonomski, gospodarski in socialni sistem, ki naj bi ljudem predvsem omogo?al blaginjo, udobno življenje, ve? zadovoljstva in ve? prostega ?asa zase in za bližnje, se spreminja – oziroma se je že spremenil – v ?lovekovega najve?jega sovražnika. Depresije, anksioznost, negativni stres, izgorelost, odvisnost od dela, apatija, ravnodušnost in brezbrižnost do drugih, pohlep, strahotne socialne razlike in še in še niso le modni, trendovski pojmi in opisi, ampak kruta resni?nost ljudi v ?asu razvitega kapitalizma. Ta se je o?itno utrudil, izpel in nima ve? idej, predvsem pa ni? ve? kakršnegakoli ob?utka za ljudi. Zato ne presene?a, da se psihiatri vse pogosteje sre?ujemo z ljudmi, pri katerih so že nastale bolezenske spremembe, ki jih je ve?idel povzro?il opisani družbeni položaj, seveda pa vedno v povezavi z osebnostnimi zna?ilnostmi takšnih bolnikov. Politiki in tisti, ki so odgovorni za organizacijo zdravstvenega sistema v državi, tega ne slišijo, v populisti?nih nastopih izrivajo ta opozorila na stranski tir. S tem pa seveda utrjujejo ljudi v prepri?anju, da je položaj v celoti brezizhoden, saj sta o?itno kriti?nost in aktiven odziv nezaželena, ?eprav se tudi na tem podro?ju nekaj premika.

Izvirna novica: MLADINA , 24.1.2014
Avtor: Max Modic
?lanek je last medija MLADINA in avtorja