Antidepresivni u?inek svetlobe

Sezonska razpoloženjska motnja, ki ji pravijo tudi sezonska ali zimska depresija, najpogosteje izbruhne novembra, ko se zmanjša koli?ina dnevne svetlobe, vrh pa doseže januarja in februarja. Umiri se s prihodom son?nih spomladanskih dni.

Zimska depresija je pogostejša v geografskih širinah, kjer je pozimi zelo malo sonca, denimo na Finskem in Aljaski. Tudi pri nas nismo izvzeti. Pokojni psihiater dr. Andrej Maruši? je ugotavljal lokalne razlike po Sloveniji. Na Primorskem je manj samomorilnosti in depresij kot v drugih regijah, kar gre pripisati tudi koli?ini svetlobe in vlogi podnebja na po?utje ljudi.

Poleti ve? energije  

?e naše telo ne dobi dovolj dnevne svetlobe, se zmanjša sproš?anje hormona serotonina. Telo proizvaja spalni hormon melatonin in posledici sta padec metabolizma ter poslabšanje razpoloženja. (Foto: Tomaž Skale)

Že zapisi starih Grkov sporo?ajo, da so poznali vpliv svetlobe na dobro po?utje in razpoloženje. »V zadnjih desetih letih pa se v strokovni literaturi pojavlja vse ve? ?lankov, ki ugotavljajo antidepresivni u?inek svetlobe tako pri sezonskih kot tudi pri drugih vrstah depresije,« je povedala psihiatrinja Marjeta Blinc Pesek, dr. med. Po njenih izkušnjah se poleti, ko je ve? sonca in daljši dan, mnogo ljudi po?uti bolje. Imajo ve? energije, lažje delajo, so bolje razpoloženi, bolj družabni in bolj spolno aktivni. ?e pa naše telo ne dobi dovolj dnevne svetlobe, kot se to zgodi pozimi, se zmanjša sproš?anje hormona serotonina. Telo proizvaja spalni hormon melatonin in posledici sta padec metabolizma ter poslabšanje razpoloženja.

V zgodnjih jutranjih urah  

Psihiatrinja, ki svetlobno terapijo uporablja tudi pri svojem delu s pacienti, pravi, da poleg zdravilnega u?inka mo?ne svetlobe zadnje ?ase ugotavljajo tudi zdravilni u?inek rde?e in modre svetlobe ustreznih gostot mo?i na razpoloženje. Kot je poudarila, pa je pomembno, da se bolnika obseva v zgodnjih jutranjih urah. In kako deluje terapija? »Domnevno prek regulacije melatonina – hormona, ki je pomemben za ritem spanja in budnosti. Svetloba pa deluje antidepresivno tudi z regulacijo monoaminov – nevrotransmitorjev, ki v centralnem živ?evju skrbijo za prenos živ?nega signala. Na primer, pomanjkanje serotonina zelo enostavno povzro?a depresijo. Oba mehanizma delujeta tako pri naravni jutranji svetlobi kot pri obsevanju v terapevtske namene,« je dodala.

Brez škodljivih UV-žarkov  

Pri obsevanju v terapevtske namene terapija poteka tako, da se pacient namesti pod fluorescentno svetlobo polnega spektra ali bleš?e?o belo svetlobo. Izpostavljenost svetlobi se dolo?i individualno in traja do eno uro. Fluorescentna svetloba je enaka kot dnevna, le da nima škodljivih ultravijoli?nih žarkov. Kot je povedala psihiatrinja, poteka terapija po individualnem dogovoru na pacientovem domu ali v ordinaciji. »Posebnih kontraindikacij za terapijo s svetlobo ni,« je dodala, a poudarila, da je pomembno pou?iti paciente, da ne uporabljajo UV-lu?i in da ne gledajo neposredno v mo?no svetlobo. ?e prihaja do težav, so te (ob strokovnem nadzoru) navadno redke in blage. Psihiatrinja je naštela glavobol in blago slabost, obenem pa dodala, da dve tretjini bolnikov, ki so bili izpostavljeni svetlobi v ve?ernih urah, poro?ata o nespe?nosti

Previdno pri nakupu »lu?k«  

?e boste na svetovnem spletu raziskovali svetlobno terapijo, boste našli kar nekaj ponudnikov svetlobnih teles, ki naj bi pomagala pri depresivnih stanjih, pa tudi prispevala k hitrejšemu celjenju ran. Asist. mag. Igor Frangež, dr. med., dr. dent. med., kirurg s Klini?nega oddelka za travmatologijo UKC Ljubljana, mož na ?elu Slovenskega združenja za fotomedicino in fotobiologijo, potrjuje klini?ne u?inke na celjenje ran, a svetuje pri doma?i uporabi veliko previdnost. »?eprav je zdravljenje ran ena najdlje uporabljanih in najbolj raziskanih indikacij tako imenovane fototerapije, si ne moremo na spletu kupiti ‘lu?ke’ in pri?akovati u?inke kar tako, brez vsakršnega predznanja. Naprava mora biti medicinsko testirana in uradno opredeljena za namen fototerapije, pri obsevanju pa moramo nastaviti natan?ne parametre valovnih dolžin. ?e delamo po navodilih zdravnika ali zaupanja vrednega proizvajalca, si škoditi ne moremo, sicer lahko,« je opozoril in navedel primer te škode: »?e valovne dolžine niso pravilne, lahko sprožimo v rani celo nasprotni u?inek, to je slabše celjenje rane ali v primeru okužene rane celo napredovanje vnetja.«

Razvejena uporaba v medicini 

Slovensko združenje za fotomedicino in fotobiologijo je nastalo z namenom, da pomaga vpeljati nove fizikalne pristope v medicini, ki temeljijo na izkoriš?anju lastnosti svetlobe za pomo? pri zdravljenju. Ti pri nas še niso tako poznani, v tujini pa že desetletja predstavljajo u?inkovito, neinvazivno in finan?no ugodno podporno ali samostojno terapijo na razli?nih medicinskih podro?jih, ki nadgrajujejo uvodoma omenjeno psihiatrijo. Laserje, LED-diode in naprave, ki oddajajo polikromatsko svetlobo, najpogosteje uporabljajo za zdravljenje ran in protibole?insko terapijo. Mimogrede, sprva so kot vir svetlobe uporabljali laserje majhnih mo?i, v zadnjem ?asu pa jih uspešno in s primerljivimi u?inki nadomeš?ajo cenejše, varnejše in energetsko var?nejše LED-diode. »Sledila je še njihova uporaba v fiziatriji pri rehabilitaciji miši?no-skeletnih poškodb, pri zdravljenju kirurških okužb, tudi uporaba fotodinami?ne terapije v dermatologiji, veliko pa je obetavnih raziskovalnih prebojev, ki usmerjajo k uporabi fototerapije pri izboljšanju kakovosti spermijev, terapije pri urinski inkontinenci in no?ni apneji, pa tudi njeni vlogi v parodontologiji,« je našteval asist. mag. Frangež. Dodatne znanstvene raziskave bodo po besedah sogovornika gotovo še potrdile široko uporabnost in u?inkovitost fototerapije.

Avtorica: Zdenka ?oki?

Izvirna novica: Dnevnik , 13. februar 2014

?lanek je last medija Dnevnik.si  in avtorice