Ko so ulice polne, se nekateri po?utijo še bolj osamljene

Strokovnjaki opažajo, da je poleti vedno ve? ljudi, ki se znajdejo v duševni stiski. Zato svetujejo, da jih opozorimo na tiste, ki morda kažejo znake depresije, pa sami iz za?aranega kroga ne najdejo izhoda.

Foto: Bojan Velikonja

V zadnjem ?asu se je zgodilo kar nekaj družinskih tragedij, do katerih morda ne bi prišlo, ?e bi ljudje prepoznali stiske posameznikov. Spomnimo se samo umora in poskusa samomora v Limbušu ter tudi mlade mamice, ki je s še ne dveletno h?erkico namerno zapeljala v Slivniško jezero in umrla, medtem ko je deklico reševalcem uspelo rešiti, a je nato prav tako umrla. Zlasti Štajerska in predvsem Koroška sta tisti regiji, ki sta že ve? let v samem vrhu po številu samomorov. Strokovnjaki ravenskega Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so zato toliko bolj zaskrbljeni, ker se je nanje v zadnjih dneh obrnilo veliko ljudi, ki so se znašli v stiski, iz katere sami ne najdejo izhoda. A bi jim, ?e bi okolica prepoznala njihovo stisko, morda lahko še pravo?asno pomagali.

»Vsak se v življenju kdaj znajde v krizi ali stiski. Zlasti življenjske prelomnice pa so tiste, pri katerih preprosto potrebujemo oporo so?loveka, v?asih tudi strokovno pomo?. Vse pogosteje pa se dogaja, da tisti, ki se znajde v stiski, še posebno, ?e je ta ?ustvenega izvora, ostaja sam,« opaža sociologinja Marijana Kašnik. In dodaja, da se je gotovo že vsak od nas kdaj znašel v položaju, ko je bilo vsega preprosto preve?. »Takrat se nam prikrade ob?utek, da imamo vse manjši nadzor nad življenjem in so vsi poskusi, da bi stisko omilili, neuspešni. Še posebno, ?e ne poznamo izvora. Posameznika preveva ob?utek, da nikomur ni mar zanj, da ga nih?e ne opazi. To pa je še toliko bolj izrazito v teh poletnih mesecih, ko so ulice polne ljudi, ko se ljudje veliko ve? družijo, se veselijo in odhajajo na oddih. A takrat je lahko ob?utek osamljenosti in brezizhodnosti za nekatere še ve?ji,« opozarja strokovnjakinja.

Marsikdo ne zmore druga?e

Kot še poudarja Kašnikova, tak ?lovek sicer sliši nasvete, da bo neko?
zagotovo bolje, da so se že tudi drugi znašli v kakšni podobni situaciji
in da naj razmišlja pozitivno. »Vendar tega marsikdo preprosto ne
zmore, zato se še bolj odmika v osamo in se izogiba ljudi,« še opaža
Kašnikova. Pa vendar strokovnjaki poudarjajo, da o duševnih stiskah,
?rnih mislih in težavah ne smemo mol?ati, da je o njih treba
spregovoriti. »V takšnih primerih svetujemo ljudem, da se obrnejo na
najožje družinske ?lane, prijatelje, sodelavce, tudi osebnega zdravnika,
skratka tiste, ki jim zaupajo. Samo pogovor težav seveda ne bo
odpravil, a bo zagotovo prinesel vsaj olajšanje in nekoliko razbremenil
dušo. Lažje je, ?e neko breme delimo, kot da ga v sebi nosimo sami.
Lahko pa skozi pogovor tudi najdemo morebitne rešitve, ki jih prej
nismo. Ko se nekomu zaupamo, nam je lažje, pa ?eprav se situacija niti
ne bo spremenila. Bomo pa vedeli, da v stiski nismo ve? sami. Da nas je
nekdo slišal, da nas podpira in tudi razume,« še poudarja Kašnikova.
Kajti ?e nekdo rešitve za svoje težave ne vidi in ne zna poiskati, to še
ne pomeni, da jih ni. Pomeni le, da jih zaradi velike stiske niti ne
opazimo. »Intenzivne ?ustvene bole?ine, ki jih doživljamo, pa lahko naše
razmišljanje še popa?ijo in rešitve najdemo še težje,« sklene
Kašnikova.

Brez napotnice po nasvet

A tudi drugi strokovnjaki opozarjajo, da vse ve?ja brezposelnost in finan?na kriza, ki vpliva na to, da je razkorak med ljudmi vse ve?ji, zbujata pri ljudeh ob?utke negotovosti, brezizhodnosti in obupa, vse to pa negativno vpliva na njihovo razpoloženje, samopodobo in odnose z bližnjimi. Specialistka javnega zdravja Nuša Konec Juri?i? iz celjske enote NIJZ opaža, da na vrata njihove svetovalnice Tu smo zate, ki uspešno deluje že štiri leta, vsako leto potrka ve? mladih, ki imajo težave s samopodobo, šolo, vrstniki in tudi starši. V njej lahko vsak za le pet evrov in brez napotnice pride do psihološke ali psihoterapevtske pomo?i. Na podoben na?in deluje Center za psihološko svetovanje Posvet v Ljubljani, kjer se prav tako sre?ujejo z vse bolj ekstremnimi primeri. A kot poudarja Konec-Juri?i?eva, je ta oblika pomo?i tako v Celju kot Ljubljani namenjena le tistim, ki še ne potrebujejo bolnišni?nega zdravljenja. Decembra so podobno svetovalnico odprli tudi v Kranju, glede na potrebe pa bi bila dobrodošla še kje, a denarja žal ni. Tovrstne svetovalnice so namre? odvisne od finan?ne pomo?i ob?in, ministrstva za zdravje in donacij, ki pa jih je vedno manj.

Vsak se kdaj znajde v krizi ali stiski. Zlasti življenjske prelomnice so tiste, pri katerih preprosto potrebujemo oporo so?loveka, v?asih tudi strokovno pomo?. Vse pogosteje pa se dogaja, da tisti, ki se znajde v stiski, še posebno ?e je ta ?ustvenega izvora, ostaja sam. Marijana Kašnik, sociologinja.

Avtorica: Mojca Marot

Izvirna novica: Dnevnik , 10. julij 2014

?lanek je last medija Dnevnik.si in avtorice