Zasavska trma se predaja obupu

Propadanje velikih zasavskih podjetij v zadnjih 15 letih za sabo ni pustilo le visoke brezposelnosti, temve? tudi vse ve? težav v duševnem zdravju ljudi, ki pred sabo ne vidijo ve? nobene prihodnosti. Finan?ne težave, kup neporavnanih položnic in drugi dolgovi v ljudeh povzro?ajo tesnobo, ta pa se razvija v depresijo in razli?ne oblike zasvojenosti.

Najranljivejša je generacija med 40. in 60. letom, saj gre pove?ini za ljudi, ki so v propadlih podjetjih opravljali preprosta dela in nove zaposlitve niso našli, veliko pa je tudi takih, ki so zaradi razli?nih poklicnih bolezni nezmožni za delo. Poleg tega se v današnjem sistemu preprosto ne znajdejo in ne poznajo svojih pravic, pojasnjuje Kristina Kos, koordinatorica obravnave v skupnosti za obmo?je Zasavja, sicer zaposlena na Centru za socialno delo Zagorje.

Koordinacija obravnave v skupnosti je sicer namenjena ljudem, ki so se zdravili v psihiatri?ni kliniki in se strinjajo z vklju?itvijo v obravnavo, pri kateri sodelujejo razli?ne organizacije, med drugim zavod za zaposlovanje, Rde?i križ in Karitas, društvi Šent in Ozara ter lokalna stanovanjska podjetja. Samo letos je bilo v obravnavo napotenih 74 posameznikov, še enkrat toliko kot pred štirimi leti. V obravnavo jih je privolilo 47, še veliko ve? pa je ljudi, ki stisko prikrivajo, je pojasnila Kosova in dodala, da v centrih za socialno delo opažajo, da sta pogosto brezposelna oba partnerja, ki se poleg finan?ne stiske soo?ata tudi s težavami v duševnem zdravju.

Kristina Kos, koordinatorica obravnave v skupnosti za obmo?je Zasavja (Foto: Sabina Lokar)

Nekdaj znani po udarni volji, zdaj po apatiji

Tesnoba zaradi nezmožnosti odpla?evanja dolgov se namre? stopnjuje z višanjem kupov nepla?anih položnic, ljudje pa se po pomo? ne zate?ejo takoj, kar stanje še poslabšuje. »?e pride k meni nekdo, ki ima 5000 evrov dolga, si kar oddahnem, ker je to še dokaj hitro rešljiv problem, ampak ve?ina dolgov se giblje okoli 10.000 evrov ali ve?,« je pojasnila Kristina Kos. Obi?ajno gre za dolgove do komunalnega in stanovanjskega podjetja, kredite, mnogi imajo na ple?ih izvršbe. Veliko uporabnikov se zato odlo?a za osebni ste?aj, ker se s tem deloma razbremenijo in jim vsaj malce odleže.

»Grozno je namre?, ko prihajajo domov izvršitelji, ko gre za deložacije…« pojasnjuje Kosova. Dodaja, da v Zasavju res ni brezdomcev, ker ob?ine in stanovanjska podjetja vedno poskrbijo, da imajo vsi dom, res pa je, da gredo vsaki? na slabše. »V Zasavju imamo še vedno bloke s skupnimi zunanjimi straniš?i. Ena od uporabnic je zelo dobro povedala, da ima poleg težav v duševnem zdravju še težave z ledvicami, mehurjem in hrbtenico, ker je morala pono?i in pozimi hoditi ven na straniš?e. Slabe stanovanjske razmere izjemno negativno vplivajo na splošno zdravje, kaj šele na duševno zdravje. Takih primerov je v Zasavju veliko, stanje pa se ne izboljšuje,« pravi Kosova.

Regija prednja?i pri vseh dejavnikih za razvoj težav v duševnem zdravju, na kar poleg slabih stanovanjskih pogojev vplivata še predvsem brezposelnost in pomanjkanje vpliva na družbo, ob?utek, da se ne bo ni? spremenilo. »?e smo bili Zasavci v?asih znani po udarni volji in mo?i, je to zdaj radikalno padlo. Ljudje se vdajajo v nemo?. Na to opozarjajo tudi podatki, ki kažejo, da smo v samem vrhu tveganja za razvoj zasvojenosti, po številu samomorov in prometnih nesre?,« poudarja Kosova. Na vprašanje, ali ljudje sploh še imajo denar za droge, alkohol, igre na sre?o in podobne zasvojenosti, odgovarja, da se vsak znajde po svoje. »Neki uporabnik je denimo povedal, da je tablete menjal za marihuano,« pojasnjuje Kristina Kos. Ob tem velja spomniti tudi na letošnje razkritje zagorskega zdravnika, ki je na leto predpisal okoli 1000 receptov za psihoaktivna zdravila, policisti pa sumijo, da so bila namenjena za nadaljnjo preprodajo.

Pozabljenost od države?

V primeru Zasavja in vseh težav regije, ki se sama nekako ne zna pobrati, se pogosto pojavlja vprašanje, ali se ljudje vdajajo obupu, ker se po?utijo pozabljene od države. »V veliki meri bi se s tem strinjala, vendar mora na prvem mestu vsak posameznik zase poskrbeti sam, nato pa je na vrsti lokalna politika. Lokalne skupnosti imajo dovolj sredstev in virov, da bi lahko skrbeli za zdravje svojih ob?anov prek razpisov in razli?nih storitev, potrebna pa je jasna strategija, ki pa je za podro?je duševnega zdravja v Zasavju nimamo,« poudarja Kosova. Ta teden bodo zato na zasavske ob?ine naslovili pobudo za pripravo regijske strategije za podro?je duševnega zdravja, za vzpostavitev zasavskega zaupnega telefona za ljudi v stiski, ustanovitev programa stanovanjske skupine in zagotovitev financiranja potnih stroškov ob?anom Zasavja, da bi lahko obiskovali dnevni center Šent v Trbovljah. Veliko uporabnikov si namre? ne more privoš?iti niti javnega prevoza. Županom bodo prav tako predlagali sistemsko ureditev ob?inskih razpisov za nevladne organizacije, kot sta Ozara in Šent, ki delujeta izklju?no v zasavski regiji, vendar za svoje delovanje prejemata manj sredstev, ker imata sedež v Mariboru in Ljubljani.

Kljub vsemu v Zasavju že zdaj poskušajo biti ?im bolj proaktivni pri pozitivni promociji duševnega zdravja. Kosova je tako med drugim septembra organizirala posvet o duševnem zdravju v regiji, bila je ?lanica delovne skupine na skupnosti centrov za socialno delo, kjer so koordinatorji obravnave v skupnosti med drugim podali tudi predloge za dvig kakovosti storitev, ki jih ponujajo uporabnikom. V Zasavju pa so z medinstitucionalnim sodelovanjem na podro?ju duševnega zdravja tudi primer dobre prakse povezovanja nevladnih organizacij, javnih zavodov ter zdravstva, kar pomeni, da uporabnikom ni treba trkati na vsaka vrata posebej in vsaki? znova pojasnjevati svojih težav, saj se organizacije s Kosovo na ?elu trudijo, da uporabniki pomo? dobijo na enem mestu.

Regija prednja?i pri vseh dejavnikih za razvoj težav v duševnem zdravju, na kar poleg slabih stanovanjskih razmer vplivata še predvsem brezposelnost in pomanjkanje vpliva na družbo, ob?utek, da se ne bo ni? spremenilo. Kristina Kos, koordinatorica obravnave v skupnosti.

Avtorica: Sabina Lokar 

Izvirna novica: Dnevnik , 13. november 2014

?lanek je last medija Dnevnik.si in avtorice