?ustveno izsesavanje

Ta teatrali?na sintagma ?ustvenih vampirjev je zgolj v dramati?ni kostum
odeta klini?na diagnoza posameznih osebnostnih motenj, s katero imajo
bolj kot njihovi nosilci težave ljudje okrog njih.

Klini?ni psiholog, poslovni svetovalec in avtor številnih svetovnih uspešnic iz Portlanda, dr. Albert J. Bernstein na podroben, strokoven, hkrati pa preprost in humoren na?in predstavi lastnosti petih tipov te osebnostne motnje, razli?ne situacijske primere in kontrolne sezname, po katerih se ti tipi ?ustvenih vampirjev prepoznajo, pa tudi razli?ne vrste terapij in samopomo?i, s katerimi si posamezniki lahko pomagajo. Antisocialne, narcisti?ne, histrioni?ne, obsesivno-kompulzivne in paranoidne vampirje je treba najprej prepoznati, da bi se ljudje okrog njih ustrezno zaš?itili pred njihovim ?ustvenim izsesavanjem, še posebno ko se jim iz osebnih ali profesionalnih razlogov ni mogo?e izogniti. Zato avtor ob opisih posameznih tipov vampirjev ponuja tudi razli?ne možnosti zaš?ite.

Osnovni skupni imenovalec tovrstnih osebnostnih motenj je ?ustvena nezrelost (po avtorjevem prepri?anju sta zrelost in duševno zdravje ena in ista stvar), ki posameznika potiska nazaj v infantilno obdobje, ne da bi se sam tega zavedal, zaradi ?esar vselej iš?e vzroke za lastno nezadovoljstvo v drugih. Po definiciji se vampirji namre? ne vidijo v ogledalu. Ali kot zapiše avtor, njihovi vzorci obnašanja »izvirajo iz dejstva, da doživljajo svet druga?e kot drugi ljudje. Njihovo dojemanje sveta je izkrivljeno s hrepenenjem po otro?jih in nedosegljivih ciljih. Želijo si popolne in ekskluzivne pozornosti vseh. Pri?akujejo popolno ljubezen, ki zgolj daje in nikoli ni?esar ne zahteva nazaj. Želijo si življenja, polnega zabave in vznemirjenja, in tega, da kdo drug poskrbi za vse, kar je dolgo?asno in težavno. Vampirji so navzven sicer videti kot odrasli, vendar so v sebi v resnici še vedno majhni otroci«.

Vemo, da je z vampirizmom zaznamovane posameznike najti povsod, tudi med menedžerji, politiki, zdravniki, umetniki in drugimi poklici, ki zaradi voditeljskega položaja in intenzivnega dela z ljudmi še toliko bolj zahtevajo ?ustveno zrelost. Posebna dimenzija se pojavlja tudi v partnerskih odnosih, kar zna biti za »žrtev« še posebej naporno in dolgoro?no škodljivo. Avtor se v knjigi prav tako dotakne dileme, kaj storiti, ?e bo bralec v knjigi prepoznal sebe. Ker se, kot pravi, vsi malce nagibamo k osebnostnim motnjam, v samoprepoznanju dolo?enih lastnosti, ki sodijo v ta ali on tip ?ustvenega vampirja, ne vidi posebnega alarma. Je pa mnogo bolje, da posameznik to prepozna, kot pa da ne bi imel nikakršnega uvida vase. Lahko si pomaga s terapevtskimi pristopi, ki so navedeni ob koncu vsakega poglavja in odgovarjajo posameznemu vampirskemu tipu, ali pa poiš?e primernega terapevta oziroma terapevtsko tehniko.

Knjiga ima precejšnjo vrednost ne le zaradi široke razgrnitve problematike, o kateri se še vedno premalo govori in piše, ampak tudi zato, ker je meja med duševnim zdravjem in odkloni od njega v sodobnem svetu vedno bolj zabrisana, spri?o ?esar sta potrebni toliko ve?ja informiranost in znanje,ki ju ta isti ?as prav tako ponuja v izobilju

Avtor:: Vo

Izvirna novica: Dnevnik , 5. junij 2014

?lanek je last medija Dnevnik.si in avtorja