Mamine duševne težave in njeni otroci

 Mama je tista oseba v otrokovem svetu, ki najgloblje seže v njegov duševni svet. Otrok jo za svoje preživetje in razvoj potrebuje, ?e je v njegovem življenju ni, zazeva velika praznina.To lahko pomeni, da je umrla, odšla, si ustvarila drugo družino, je zaposlena z delom ali ima težave z duševnim zdravjem, odvisnostjo.


Kaj doživlja otrok mame, ki ima duševne težave?

Ali, ?e je odvisna od alkohola ali raznih tablet za pomiritev, premagovanje depresije ali tesnobe?

Otroci, zelo ob?utljiva bitja in hkrati dobri opazovalci, bodo hitro zaznali, da nekaj v družini oziroma z mamo ni tako, kot je bilo. Tudi kadar bo mama svoje težave poskušala prikriti, bo otrok globoko v sebi ?util, da se v maminem notranjem svetu dogajajo spremembe.

Tako bo hitro opazil, da depresivna mama veliko poležava, nima toliko energije za igranje, u?enje z njim, je zanemarila gospodinjstvo, hiša ni ve? tako pospravljena, kot je bila neko?, ve?krat izostaja od dela.

Ob tesnobni mami bo ob?util njeno nervozo, nemir, pretirano skrb zanj, paniko ob njegovih zakasnelih prihodih domov ali ko je v šoli, morda bo za?ela jesti ve? ali manj, kdaj posegla po alkoholu ali kadila ve? kot obi?ajno. Ob zasvojeni mami bo ob?util lastno zapostavljenost, zanemarjenost, manjvrednost v primerjavi z opojnimi substancami.

 Svet, kot ga doživlja otrok

Vsi otroci, ne glede na materino težavo, sebe, starše, družino in zunanji svet specifi?no doživljajo.

Najprej se bodo prilagodili novim družinskim razmeram in vzdušju, ki preveva dom. Tako bodo ob depresivni mami ?im bolj tiho, kadar po?iva na kav?u, poskušali bodo opravljati gospodinjska dela, ki jih je prej opravljala sama, jo bodriti, razveseliti, spraviti v dobro voljo, organizirali bodo družinske izlete, šli v trgovino.

Ob tesnobni mami bodo ?utili njen strah in stisko, naredili bodo vse, da bi se njena tesnoba in panika zmanjšali. Domov bodo prihajali to?no, jo obveš?ali o vsakodnevnih dogodkih v šoli in obšolskih dejavnostih. Z besedami in dejanji bodo poskušali umiriti njen nemir in notranje viharje.

Velikokrat se zgodi, da ti otroci odigravajo mamino tesnobo s stalnim nemirom, nezbranostjo, slabo pozornostjo, tavajo?imi mislimi, nesposobnostjo umiriti se. Ob odvisni mami se bodo vedli podobno, kot se vedejo otroci ob depresivni mami. Postali bodo zelo izražajo, si zadali naloge, ki niso ustrezne njihovi starosti, starejši bodo pri?eli skrbeti za mlajše brate in sestre. V šoli bodo nekateri zelo popustili, sami zapadli v ra?unalniške ali druge odvisnosti, si našli družbo, ki kadi, pije, pohajkuje.

Kaj se zgodi s ?ustveno ranjenim otrokom

Ve?ja je mamina odvisnost ali duševna bolezen, bolj so ?ustveno ranjeni otroci. Pri vseh gre za pomanjkanje mamine prisotnosti in razpoložljivosti, so?utja, nežnosti, ljubezni, nekateri izmed njih so tako imenovani samorastniki, ki so prisiljeni nau?iti se samopreživetvenih strategij – tako prakti?nih, fizi?nih kot mentalnih in ?ustvenih, da lahko ob mamini odsotni živijo ali – še hujše – preživijo.

Omenjeni otroci bodo s težavo zaupali ljudem, saj bodo imeli ob?utek, da jih bodo ti, tako kot mama, zanemarjali, pustili same, ?utili bodo, da si ne zaslužijo njihove pozornosti, ljubezni in naklonjenosti. Zato bodo v odnosih vedno ohranjali varno razdaljo, saj so izkusili, kako je bole?e, ?e si nekomu, ki ima težave sam s seboj, blizu.

Do sebe bodo zahtevni, da niso naredili ali dosegli dovolj, da izpolnijo sebe in da bo družina nanje ponosna. Tako bodo v šoli odli?njaki, pozneje bodo ve?krat diplomirali, doktorirali, bili na pomembnih položajih v službi ali si zgradili bleš?e?o kariero, a v sebi ?utili, da še niso tam, kamor so si zadali priti.

Nasprotno pa se lahko zgodi, da bodo zaradi lastnega ob?utka nevrednosti in nesposobnosti opustili šolanje, se predali odvisnostim, zapadli v zlorabljajo?e odnose.

Ko bodo odrasli, jih bodo nezavedno privla?ili partnerji, za katere bodo skrbeli tako, kot so neko? skrbeli za mamo, ali pa se poro?ili z osebo, ki bo razvila neko obliko odvisnosti, morda z osebo, ki bo v njih prebujala ob?utke zanemarjenosti, nevrednosti, zamenjanosti ali zavrženosti.

Ana Zarnik Horvat, univ. dipl. psih. in spec. zakonske in družinske terapije v reviji Lisa

Izvirna novica: aktivna.si , 28. september 2012

Prispevek je last medija  aktivna.si

 

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja