Duševne stiske pri hemofiliji

Bole?ina in duševne stiske pri hemofiliji in drugih prirojenih motnjah strjevanja krvi je naslov knjižice, ki jo je izdalo Društvo hemofilikov Slovenije. Z njo želijo ljudem s hemofilijo in z drugimi prirojenimi motnjami strjevanja krvi ter njihovim svojcem razkrivati tudi to obzorje njihovega življenja.

Hemofilija je skupina dednih bolezni, pri katerih gre za pomanjkanje faktorjev strjevanja krvi. Spada med razmeroma redke bolezni, ima tipi?ne zna?ilnosti kroni?nih bolezni in za zdaj ni ozdravljiva. S podaljšano življenjsko dobo se tudi pri bolnikih s hemofilijo pojavljajo moderne bolezni starejše dobe, kot so kardiovaskularne bolezni, rak in sladkorna bolezen. Vse kroni?ne bolezni, tudi hemofilija, nosijo s seboj pove?ano možnost zbolevanja za duševnimi motnjami, med katerimi so najpogostejše depresija in anksiozne motnje, pravi specialist psihiater, prof. dr. Rok Tav?ar, dr. med., vodja Enote za rehabilitacijo na Psihiatri?ni kliniki Ljubljana, ki v knjižici razloži, kako jih lahko prepoznamo in tudi zdravimo. »Depresija spada ne le med najpogostejše duševne, ampak celo med najpogostejše motnje (bolezni) nasploh. Ocenjujejo, da je v vsakem trenutku depresiven vsak dvajseti ?lovek, vsaj enkrat v življenju pa se z depresijo sre?a celo vsak peti, pogostejša je pri ženskah. Njeni tipi?ni znaki so žalost, potrtost, pomanjkanje volje in energije, nespe?nost, pomanjkanje apetita, obupavanje in misli na smrt. Podobno pogostnost imajo anksiozne motnje, pri katerih je v ospredju huda tesnoba,« razloži Tav?ar in dodaja, da je lahko zdravljenje depresije tako pri nas kot v svetu zelo uspešno, ?e jo pravo?asno prepoznamo. »Zdravljenje se najve?krat za?ne pri osebnem zdravniku, kjer postavijo diagnozo, uvedejo zdravila in svetujejo ter podprejo bolnika. Pri zdravljenju depresije pri bolniku s hemofilijo pa je treba biti pozoren na izbiro zdravila, saj so lahko nekatera zdravila pri hemofiliji bolj priporo?ljiva od drugih.«

Tudi bole?ina je pogosta spremljevalka bolnikov s hemofilijo, pravi asist. mag. Aleš Pražnikar, dr. med., vodja Službe za nevrorehabilitacijo na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, ki v knjižici govori o tem, kako lahko uspešno lajšajo in zdravijo bole?ino pri hemofilikih. »Ti bolniki potožijo, da je ravno bole?ina tista, ki najbolj vpliva na njihovo telesno po?utje. Že samo misli na bole?ino in vse, kar je z njo povezano, pomembno poslabšajo duševno po?utje oziroma kakovost življenja bolnikov s hemofilijo,« poudarja Pražnikar in dodaja: »?eprav bole?ina nedvomno kvari kakovost življenja bolnikov s hemofilijo in jo lahko dokaj uspešno lajšamo, vse kaže, da ji namenjamo premalo pozornosti, zato je treba bolnike s hemofilijo in njihove svojce ali bližnje ozavestiti o tej bolezni ter izobraziti zdravstvene sodelavce o pomenu ter možnostih zdravljenja akutne in kroni?ne bole?ine, ki jo prinaša hemofilija. Akutna bole?ina je kratkotrajna, lahko tudi zelo huda, vendar jo lahko z mirovanjem in zdravljenjem pomembno ublažimo. Kroni?na bole?ina je dolgotrajna, traja lahko ve? mesecev, tudi vse življenje. Najve?krat je posledica nepopravljivih okvar, dolgoro?nih sprememb lastnosti živ?nih celic. Zdravljenje kroni?ne bole?ine je dolgotrajnejše, bolj zapleteno, po navadi pa so potrebne tudi prilagoditve življenja bolnika. Le s pravo?asnim in pravilnim zdravljenjem bole?ine bodo lahko bolniki s hemofilijo živeli tako polno življenje, kot bi ga lahko,« je prepri?an Pražnikar..

Ker se z izboljšanimi metodami spremljanja in zdravljenja bolnikov s hemofilijo njihova pri?akovana življenjska doba daljša, lahko tudi starost poleg osnovne bolezni prinese nekatere druge s staranjem povezane bolezni. Najpogostejša med njimi je demenca, pravi specialistka nevrologinja, asist. dr. Milica Gregori? Kramberger, dr. med., vodja Centra za kognitivne motnje Nevrološke klinike UKC Ljubljana. »Starejši ljudje, tudi hemofiliki, morajo biti pozorni na znake in simptome demence, to so postopna izguba spomina, zmedenost, nejasno razmišljanje, manj spretno reševanje težav, vznemirjenost in zablode, ?lovek se izgubi v prej znanih okoliš?inah, in zmanjšano zanimanje in nesposobnost opravljanja dnevnih ali vsakdanjih dejavnosti. ?e opazite vsaj dva od teh znakov, morate to sporo?iti osebnemu zdravniku.«

Demenca je za migreno druga najpogostejša možganska bolezen, zanjo zboli okoli pet odstotkov ljudi, starih nad 65 let, njena pogostost s staranjem naraš?a, z njo se soo?a vsak peti starejši od 80 let. Tako kot za preostale starostnike tudi za starejše bolnike s hemofilijo velja, da lahko sami upo?asnijo možnost obolevanja za demenco, ?e so tudi v srednji in starejši starostni dobi fizi?no, še bolj pa psihi?no aktivni. »Vsem starejšim ljudem, tudi hemofilikom, priporo?am: trenirajte svoje možgane in ne dovolite, da bi zaradi lastne nedejavnosti ostali prikrajšani za radosti, ki jih je tudi v starosti lahko veliko,« v knjižici svetuje specialistka nevrologinja.

Avtor: Marija Mica Kotnik

Foto: Shutterstock

Izvirna novica: slovenskenovice.si , 23. januar 2015

Prispevek je last medija slovenskenovice.si