Študenti so videti brezskrbni, a so pogosto v stiski

Mnogokrat slišimo, da so študentska leta najlepša. Ve?inoma je res tako, a samo zato, ker so mladi, še ne pomeni, da se nikoli ne znajdejo v duševni stiski, ki ji sami niso kos.

Prav vsi anketiranci so namre? odgovorili, da so jim psihološka svetovanja pomagala in da bi jih morali izvajati tudi v naslednjih letih; 88 odstotkov bi jih psihologinjo obiskovalo tudi v prihodnje. Medtem ko so se na za?etku na svetovanje prijavljala predvsem dekleta, je bilo lani razmerje že precej spremenjeno – 35 odstotkov je bilo fantov, pravi vodja projekta Bernarda Jeraj. Individualna svetovanja so brezpla?na in potekajo od januarja do junija in od oktobra do decembra vsak ?etrtek popoldne. V treh urah se psihologinja lahko posveti trem študentom; ura svetovanja je za ve?ino anketirancev dovolj, 12 odstotkov si jih želi, da bi trajalo ve? ?asa. Psihologinjo so nekateri obiskali samo enkrat, ve?ina pa bolj pogosto, tudi ve? kot desetkrat.

Zdravje je seštevek telesnega, socialnega in psihi?nega blagostanja. Da bi bili zdravi, moramo biti tudi v dobri psihi?ni kondiciji, saj se le tako lahko spopadamo s stresom in kriznimi dogodki, ki so sestavni del življenja, in prepre?ujemo razvoj duševnih motenj, razlaga Jerajeva in dodaja: »Študentje so pogosto v stiski zaradi stresa in izgorelosti pri študiju, duševnega zdravja, depresije, tesnobe, osamljenosti, motenj hranjenja, težav v partnerskih ali družinskih odnosih in drugih osebnih težav. Izkazalo se je, da jim je psihološko svetovanje v veliko oporo in pomo?, saj je povpraševanje vedno ve?je. Do zdaj nismo še nikogar zavrnili – tudi nekaj dijakom smo že pomagali, dobrodošli so vsi ne glede na socialni status in starost, pomembno je le, da so vpisani na katero koli od fakultet naše univerze. Psihologinja po prvem pogovoru presodi, ali so potrebna dodatna sre?anja.« Vita Poštuvan, univ. dipl. psihologinja, ki se z mladimi sre?uje od uvedbe svetovalnice leta 2011, pojasnjuje, da so cilji svetovanja, psihoedukacije in terapevtske pomo?i predvsem izboljšanje razpoloženja, izguba strahu, zmožnost vzpostavljanja zdravih partnerskih odnosov ter boljša koncentracija pri delu in študiju.

Spoprijemanje s težavami

Psihološko svetovanje je koristilo tudi študentki (ostati želi
anonimna), ki se je zanj odlo?ila v prejšnjem študijskem letu. Zaupala
nam je, da je v nekem trenutku spoznala, da sama ne bo rešila svojih
stisk. Od prijateljice je izvedela za psihološko svetovalnico. Na strani
ŠOUM je poiskala podrobnejše informacije in se prijavila na prvi obisk,
ki ga je imela presenetljivo hitro, ?esar je bila zelo vesela, saj so
?akalne dobe za takšna svetovanja navadno zelo dolge. »Obisk
svetovalnice je bil zame nekaj novega, nisem vedela, kako se obnašati,
kaj in kako povedati, strah me je bilo odziva psihologinje na vsa moja
?ustva, ki jih držim v sebi. A že ob vstopu sem za?utila pozitivno
energijo. Psihologinja me je prijazno sprejela, opisala potek
svetovanja, predstavila svoj na?in dela in me seznanila z vsemi pravili,
ki se jih je treba držati, podpisala sem, da se z vsem strinjam, in
tako sva za?eli. Takoj sem dobila ob?utek zaupanja. Beseda je kar
stekla. Povedala sem, kaj me teži, opisala razli?ne situacije in celo
poto?ila kakšno solzo. O svojih ?ustvih in ob?utkih mi ni bilo težko
govoriti, saj sem se po?utila zelo sproš?eno in varno. To je za nekoga,
ki ima težave, zelo pomembno.« Pravi, da jo je psihologinja, ki jo je
obiskala še ve?krat, res poslušala. »Sliši vsako besedo, hkrati opazuje,
da zazna ?ustva, ki se ne dajo ubesediti. Po mojem navalu besed na
prvem sre?anju je postavila veliko vprašanj. Ob koncu vsakega obiska sem
dobila doma?o nalogo – naj npr. vsak dan ponavljam tehniko sproš?anja,
ki me jo je nau?ila. Traja le deset minut, rezultat pa je odli?en.« Zdaj
ve, da se raznovrstnim težavam ne moremo izogniti, pomembno pa je najti
prave strategije za njihovo reševanje in sprejemanje. »Te strategije so
v resnici zelo logi?ne in samoumevne, ampak se na njih sami navadno ne
spomnimo. Skupaj s psihologinjo sem prišla do velikih spoznanj o svojih
na?inih reševanja težav, po?asi jih spreminjava in razlika se že pozna.
Vše? mi je, da se zdaj pogovarjava tudi o drugih stvareh, ne le o
težavi, zaradi katere sem se prijavila v svetovalnico. Pogovor z nekom,
ki ni del tvojega vsakdana, je zelo koristen, saj je objektiven in zato
so nasveti toliko boljši.«

Najve? depresije in anksioznosti Študentje so duševnim boleznim izpostavljeni vsaj toliko kot preostali odrasli. Najmanj pet odstotkov jih ima depresivno motnjo. Poleg depresivnih in anksioznih motenj je med mladimi tudi veliko motenj hranjenja in zlorab psihoaktivnih substanc. Pri ženskah je ve? depresije, pri moških zlorab, zlasti alkohola. Opijanje je pogosto na?in samozdravljenja depresije med moškimi, vendar dolgoro?no samo še poslabša tako telesno kot duševno zdravje, pravi psihologinja Vita Poštuvan.

Avtor: Natalija Mlja?

Foto: Shutterstock

Izvirna novica: slovenskenovice.si , 1. februar 2015

Prispevek je last avtorja in medija slovenskenovice.si