“Antidepresivi ne morejo rešiti finan?ne stiske”

Z razli?nimi duševnimi motnjami naj bi se sre?eval že vsak peti Slovenec, kažejo raziskave. Depresija pa je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije že postala najpogostejša bolezen med mladimi, starimi od 10 do 19 let.

Sogovornica meni, da antidepresivi niso odgovor na njeno finan?no stisko. Foto: Reuters

Gospodarske krize številni niso ob?utili zgolj v denarnicah, ampak je posledice pustila tudi na zdravju. Brezposelnost, stres, nezanesljive zaposlitve in hiter tempo življenja so samo nekatere izmed mnogih stvari, ki krepijo ob?utek negotovosti in so mnogim na?ele duševno zdravje. Negativnih posledic ne ob?utijo zgolj odrasli, ampak so jim, ker nimajo ustreznih mehanizmov za spoprijemanje s stresom, še bolj izpostavljeni otroci in mladostniki. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ugotavljajo, da so stresu bolj podvrženi tisti, ki doma
nimajo ekonomske in socialne opore, saj so pritiski finan?nega pomanjkanja lahko hudi in pod njimi marsikdo kloni. Na povezavo med revš?ino in duševnimi motnjami pa opozarjajo tudi na ministrstvu za
zdravje, kjer so ugotovili, da revš?ina pove?uje tveganje za nastanek duševnih motenj.

Za duševnimi motnjami trpi vsak peti Slovenec

Razli?ne duševne motnje vsako leto prizadenejo tretjino oziroma okoli
164 milijonov Evropejcev, glede na podatke raziskave Cost of Brain
Disorders, ki so jo opravili leta 2010, pa naj bi se v Sloveniji z njimi
sre?eval že vsak peti prebivalec. Svetovna zdravstvena organizacija
(WHO) svari, da je depresija v porastu, po zadnjih predvidevanjih naj bi
do leta 2030 postala vodilni vzrok za obololevnost. Skrb vzbujajo?e je
predvsem to, da duševne stiske niso neznanka niti v otroštvu, depresija
je po podatkih WHO postala že najpogostejša bolezen med mladimi, starimi
od 10 do 19 let. “Otroci so zelo dovzetni na dogajanje v okolju,
samo odraš?anje je zelo zahteven proces, potem pa so tu tudi vsa
pri?akovanja staršev in šole. Živimo v svetu, kjer mora biti vsak viden
na družabnih omrežjih, hkrati pa med ljudmi vlada velika odtujenost,” je za MMC pojasnil Bogdan Dobnik, socialni delavec in predsednik nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara Slovenija.

Samomor najpogostejši vzrok smrti med 15. in 19. letom

Od za?etka gospodarske krize znova opažamo tudi naraš?anje števila samomorov, podatki, zbrani za leto 2013, kažejo, da si je življenje v Sloveniji vzelo 448 ljudi, najve? v regijah, kjer je brezposelnost višja. Dobnik ob tem dodaja: “Predvsem na naših forumih, ki so namenjeni anonimnemu svetovanju, smo opazili, da se po pomo? obra?a precej ljudi, ki jih je prizadela ekonomska kriza. Veliko je podjetnikov, ki so podjetja, pa ne po lastni krivdi, izgubili. Ti zaradi tega, ker so se znašli v hudi finan?ni in eksisten?ni krizi, razmišljajo tudi, da bi si vzeli življenje. Gospodarska kriza zagotovo še bolj prispeva k negotovosti ljudi.”

Število samomorov med mladimi se zmanjšuje, a Slovenija še vedno ostaja nad evropskim povpre?jem. Podatki NIJZ-ja kažejo, da je v obdobju od leta 2003 do 2013 samomor naredilo deset otrok, starih od 10 do 14 let, 90 samomorov pa so našteli v starostni skupini od 15 do 19 leta. Leta 2010 je bil samomor najpogostejši vzrok smrti med mladostniki, starimi od 15 do 19 let.

Depresivnih ve? kot odstotek otrok

?e med odraslimi najve? duševnih stisk in stresa povzro?a delo, ki ga opravljajo, po podatkih statisti?nega urada namre? kar 72 odstotkov zaposlenih na delovnem mestu pogosto doživlja stres, je šola tista, ki mladostnikom povzro?a najve? preglavic. Šolskim skrbem se pogosto pridružijo tudi problemi, ki jih povzro?a vsakodnevno življenje, obarvano s stisko. Otroci iz revnejših okolij pogosto nimajo enakih možnosti kot njihovi sovrstniki iz bolje situiranih družin. Slabo duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu pa ima negativne posledice tudi v odrasli dobi. Približno polovica duševnih motenj nastane že v otroštvu in adolescenci, so zapisali v nacionalnem program duševnega zdravja. “Depresivnih je ve? kot en odstotek otrok in od dva do šest odstotkov najstnikov oziroma kažejo depresivne simptome, torej kažejo neke znake, ki lahko ob tem, da so spregledani in nimajo na voljo primerne pomo?i, vodijo v razvoj depresije ali poglobitev bolezni,” je pojasnil Dobnik.

Duševno zdravje je stanje dobrega po?utja, v katerem posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, u?inkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost.           Svetovna zdravstvena organizacija

Mladostniki najpogosteje tožijo zaradi nespe?nosti, nervoze in razdražljivosti

Rezultati mednarodne raziskave HBSC, ki so jo med 11-, 13- in 15-letnimi otroki nazadnje izvedli leta 2014 v 44 državah, v Sloveniji pa jo izvaja NIJZ, je pokazala, da mladostniki iz slabše situiranih družin slabše ocenjujejo svoje zdravje, imajo pa tudi ve? psihosomatskih simptomov. 88,8 odstotka mladih v Sloveniji sicer svoje zdravje ocenjuje kot dobro ali odli?no, 11,2 odstotka pa svoje zdravje ocenjuje kot slabo ali še kar. Tudi zaposlenost obeh staršev je dejavnik, ki je pomembno povezan z zadovoljstvom z življenjem in psihosomatskimi simptomi, NIJZ je zaznal, da od leta 2004 do 2012 naraš?a delež mladostnikov, ki imajo zaposlenega samo enega od staršev, pove?alo pa se je tudi število tistih, ki mislijo, da je finan?no stanje njihove družine podpovpre?no.

Ve? psihosomatskih simptomov doživljajo mladostniki, ki prihajajo iz družin, kjer sta oba izmed staršev brezposelna. V zadnjem desetletju se je pove?alo redno doživljanje vsaj dveh psihosomatskih simptomov, ve? kot enkrat tedensko jih doživlja kar 28 odstotkov mladostnikov. Najpogosteje tožijo zaradi nespe?nosti, živ?nosti in razdražljivosti. 22,8 odstotka mladih poro?a o ob?utkih depresivnosti v zadnjem letu, 15,5 odstotka pa o samomorilnih mislih.

Povezavo med finan?nim stanjem družine in duševnimi motnjami potrjuje tudi doktorica socialne pedagogike Helena Jeri?ek Klanš?ek, ki ukvarja s podro?jem duševnega zdravja in zdravja otrok in mladine: “Socialno-ekonomski položaj družine, v kateri otrok odraš?a, oziroma finan?no blagostanje družine pomembno vpliva na duševno zdravje odraslih in tudi otrok in mladostnikov. Mladostniki iz revnejših družin slabše ocenjujejo svoje zdravje, so manj zadovoljni, doživljajo ve? psihosomatskih simptomov, ve? težav in ob?utkov depresivnosti kot otroci iz bogatejših družin. V študijah so tudi ugotovili, da je pri otrocih in mladostniki iz finan?no šibkejših družin ve?ja verjetnost, da zbolijo za depresijo, kot pri njihovimi vrstnikih, katerih družinam gre finan?no bolje. Tveganje za depresijo se še posebej pove?a, ?e finan?ne težave družine trajajo dalj ?asa. Tudi sicer naj bi za depresijo pogosteje zbolevale osebe z nižjim socialno-ekonomskim položajem.”

Mladi ?utijo posledice brezposelnosti

Predsednik društva Ozara Bogdan Dobnik opozarja, da je depresivnih ve? kot en odstotek otrok in od dva do šest odstotkov najstnikov. Foto: BoBo

Z leti se pove?uje število težav, spreminjajo se tudi vzroki, ki povzro?ajo duševne stiske. Mladi se tako na poti v samostojno življenje sre?ujejo s težavami, ki so med drugim posledica ?asa v katerem živimo. Najbolj med vsemi so izpostavljeni brezposelnosti, prekarnim zaposlitvam in pomanjkanju ekonomske varnosti. Našteto pogosto vpliva tudi na njihovo duševno zdravje. To je potrdila tudi 25-letna sogovornica Petra, ki je psihiatri?no pomo? poiskala zaradi pogostih napadov panike: “Moje težave so se za?ele po koncu študija in so nekako sovpadale z ugotovitvijo, da sem prakti?no nezaposljiva. ?eprav sem bila nekaj ?asa še optimisti?na, da bom našla delo, sem po letu dni popolnoma obupala. Bila sem brez volje, brez denarja, brez možnosti, da bi se odselila od doma, hkrati pa so se mi za?eli pojavljati še ?udni telesni ob?utki, glavobol, nespe?nost, jokavost, razdražljivost, sama sebi sem se zdela ?ista nula. To se je stopnjevalo ve? tednov, dokler nisem pristala na urgenci, ker sem mislila, da me je infarkt.” Vendar se je zmotila, ni imela infarkta, doživela je napad panike.

V Društvu psihologov Slovenije pojasnjujejo, da so anksiozne in stresne motnje najpogostejši razlog za obisk zdravnika, sledijo jim depresivne motnje in shizofrenija, ki je tudi najpogostejši vzrok za hospitalizacijo.

Nujni regulativi za ureditev podro?ja psihoterapijeto

“Ker so napadi panike postali stalnica, sem pomo? poiskala pri psihiatru, kjer sem dobila antidepresive, ter nasvet naj se lotim avtogenega treninga in si preberem kaj o kognitivni terapiji. Ko sem ugotovila, da svojemu položaju sama nisem kos, sem hotela poiskati psihoterapevta, kar pa se je izkazalo za nemogo?e. Ugotovila sem, da so ?akalne dobe izredno dolge ali pa so terapije pla?ljive. Sicer pa menim, da bi ve?ina mojih težav izginila, ?e bi našla dostojno delo. Zdi se mi, da antidepresivi ne morejo rešiti finan?ne stiske, v kateri sem se znašla.”

Petrine navedbe glede psihoterapije potrjuje tudi Dobnik: “V Sloveniji ni krovne organizacije, ki bi urejala podro?je psihoterapije. Dostopna je znotraj zdravstvenega sistema, ampak so ?akalne dobe zelo dolge. Slovenija na tem podro?ju nima nekega programa, ki bi povezal obstoje?e izvajalce in onemogo?il, da bi ljudje padli skozi sito. Sistem zdravljena in rehabilitacije imamo dobro razvit, kar se ti?e terapij, pa je stvar dokaj neurejena, mnogi se ?utijo poklicane za to, da bi svetovali, pa zato niso strokovno usposobljeni. Zato bi nujno potrebovali regulative, ki bi uredila to podro?je.”

Duševno zdravje spada že med najpomembnejše javnozdravstvene vsebine, v prihodnosti pa mu bo treba nameniti še ve? pozornosti. Na ministrstvu za zdravje so zapisali, da je ravno dobro duševno zdravje podlaga za socialno in ekonomsko blaginjo.

Slabo duševno zdravje pomeni izgubo najmanj od 3 do 4 odstotkov bruto doma?ega proizvoda, saj posledice duševnih bolezni mo?no obremenjujejo gospodarske, izobraževalne, socialne, zdravstvene, kazenske in sodne sisteme držav. Evropska komisija

Avtor: Sabina Jani?ijevi?

Izvirna novica: RTVSLO.si, 28. maj 2015

Prispevek je last medija RTVSLO.si