Atlasov sindrom – ko so lastne potrebe postavljene na zadnje mesto

Atlas je bil polbog v grški mitologiji. Bil je eden od
titanov in ker je sodeloval v uporu proti Zevsu, je moral za kazen
nositi nebeško gorovje na svojih ramenih.

Atlas se imenuje tudi prvo vratno vretence hrbtenice (zdravniško imenovano tudi C1), ki igra izjemno pomembno vlogo pri celotni hrbtenici in po?utju posameznika. Saj veste, ko vas boli vrat, je vaša kakovost bivanja kar krepko okleš?ena, vsak premik vratu peklensko boli.

A danes razmišljajmo o nas, ljudeh. Nekateri nosijo na svojih ramenih prepri?anje, da morajo vsako svojo težavo rešiti povsem sami. Pri tem postavljajo svoje potrebe na zadnje mesto. Imajo atlasov sindrom. Obremenjujejo se s tem, da poskušajo urejati ?ustva in težave vseh drugih ljudi in pri tem upajo, da se bodo nekako odkupili za napake, ki so jih storili v preteklosti ali jih bodo morebiti storili kdaj v prihodnje. Kar je seveda noro.

Pri tem lahko ugotovimo, da se je treba povprašati, koliko takšen posameznik prevzema odgovornosti do drugih ljudi. Kje se za?ne njegova lastna odgovornost?

Ko se oseba z atlasovim sindromom posve?a ‘reševanju’ težav drugih ljudi, zanika oziroma se izogiba reševanja lastnih težav, ki se seveda kopi?ijo. Saj veste, kaj se zgodi z nojem, ki potisne svojo glavo v pesek, da ne vidi leva, ki se mu približuje? Lev ga poje. Seveda. Enako se zgodi tej naši osebi, ki misli, da mora reševati vse druge, svoje probleme pa potiska in za njihovo reševanje ne prevzema primerne odgovornosti. Na tem mestu se sprašujem tudi, ali sta krivda in odgovornost res tako mo?no povezani, da ju je težko razmejiti.

Oseba, ki se ukvarja z reševanjem težav drugih ljudi, pozabi oziroma ignorira lastne potrebe in kako jih zadovoljevati.
Zadoš?enje dobi, ko drugi osebi pomaga rešiti zavozlano situacijo, pri tem pa sebe postavi v kot. To seveda ne pripomore k temu, da bi lahko zdravo in kakovostno živela, saj zanikanje in ignoriranje lastnih težav obi?ajno privede do vulkanskega izbruha ?ustev, tako ali druga?e.

?e je oseba ?ustveno opremljena in vzgojena tako, da tla?i svoja ?ustva, predvsem tista težka, kot so jeza, žalost, strah, negotovost, in je dobila v otroški dobi signale od staršev, da se jih ne sme kazati, bo tudi v odrasli dobi takšna povsem normalna ?loveška ?ustva zanikala in bo prepri?ana, da jih ne ob?uti. Torej že tukaj postavi lastno potrebo po tem, da na primeren na?in izraža omenjena ?ustva na zadnje mesto oziroma, kar je še bolj škodljivo, gre v stanje zanikanja teh ?ustev. Ker pa naše telo ni stroj iz železa, plastike ali aluminija, se takšno ignoriranje in tla?enje lastnih ?ustev zagotovo slej kot prej pokaže skozi razli?ne telesne motnje, bolezenska stanja in spremembe v vedenju in ?ustvovanju.

Ker telo nekaj ?asa še ?aka, da spregledamo in se za?nemo res ukvarjati s svojim ?ustvenim svetom. Ko pa vidi, da tega ne po?nemo in da ?ustva celo ignoriramo, se odlo?i (telo naše, namre?), da bo osebi naložilo ‘kazen’, kar se, žal, pokaže v obliki bolezni in motenj na razli?nih podro?jih delovanja organizma.

Se vam zdi, da sem preve? stroga in direktna? Vem, da vsak od vas, dragi moji bralci, pri sebi in zelo po tiho kima in ve, da je to res. No, imamo tudi drugo opcijo oziroma zdravo rešitev, in sicer, da znamo na primeren, spoštljiv in argumentiran na?in svoja težka ?ustva pokazati, jih manifestirati, ne da bi drugo osebo s tem ogrožali ali bi se ?utila napadeno. Se da, a je potrebnega veliko dela na sebi, da to obvladamo in tako na zdrav na?in ventiliramo nakopi?eno tesnobo, jezo, žalost, razdražljivost.

Pa smo spet pri osebnostni rasti oziroma pri ukvarjanju z notranjim ?ustvenim svetom. Ko za to prevzamemo odgovornost, potem ne bomo nosili na ramenih težav drugih, ki bi nam krivile hrbet, temve? bodo naši problemi ustrez­no rešeni, saj se bomo z njimi ukvarjali. In naša lastna hrbtenica nas ne bo ve? bolela. Bo vzravnana in prožna, pripravljena na nove izzive življenja.

Napisala Melita Kuhar, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok

Izvirna novica: Aktivni.si , 17. julij 2015

Prispevek je last avtorice in medija Aktivni.si