Je predpisovanje antidepresivov vedno v dobro pacientov?

Podatki Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja kažejo, da se je poraba antidepresivov v Sloveniji v zadnjem desetletju potrojila. Je predpisovanje zdravil, ki izboljšujejo razpoloženje, vedno v dobro pacienta? Ali pa koristi bolj državi, saj zdravila prikrijejo jezo in ogor?enje ljudi nad vse težjimi razmerami v družbi, pravih problemov pa ne rešujejo? Prof. dr. Vesna Švab, psihiatrinja, meni, da gre tudi za zlorabo zdravil za potrebe družbe.

Predpisovanje antidepresivov, ki izboljšujejo razpoloženje, skrbi tudi vas, psihiatre, ki zdravila predpisujete. Zakaj?

Vesna Švab: Trg je preplavljen s knjigami o ženskah in moških možganih, ki oblikujejo novega potrošnika. Foto: Tomi Lombar/Delo

Obstajajo resni pomisleki o tem, da je to predpisovanje preseglo meje racionalnega. V uglednih angleških znanstvenih revijah se je prvi? pojavila odkrita debata o tem, ali s psihiatri?nimi zdravili za zdravljenje depresije ne delamo ve? škode kot koristi. Med poglavitnimi argumenti tistih strokovnjakov, ki zagovarjajo pove?ano predpisovanje, je dejstvo, da se je v zadnjih letih mo?no zmanjšalo število samomorov v Evropi in drugje, razen v nekaterih vzhodnih državah, kjer naraš?anje vztraja ali se še pove?uje. Drugi vzrok so številne študije, ki dokazujejo, da lahko psihiatri?na, tudi antidepresivna zdravila bistveno zmanjšajo ?loveško trpljenje in izboljšajo funkcioniranje ljudi z diagnozami, kot so depresija in hude duševne motnje.

Nasprotniki pove?anega predpisovanja zdravil pa opozarjajo na neželene u?inke psihofarmakov, med njimi na tisto, kar povedo tudi številne pacientke v moji ambulanti: da so jim zdravila sicer olajšala stisko, vendar jih tudi oddaljila od reševanja problemov, da so zmanjšala intenzivnost njihovega ?ustvenega doživljanja, jim vzela veselje do spolnosti in jih prikrajšala vsaj za del so?utja do drugih. Težava je tudi predpisovanje antidepresivov starejšim ljudem, ker imajo številne neželene u?inke, ki poslabšajo telesno zdravje, pa tudi dejstvo, da se antidepresivna terapija pogosto kombinira z nekaterimi antipsihoti?nimi zdravili, torej zdravili, ki so registrirana za zdravljenje shizofrenije in naj bi tudi imela pozitivne u?inke na razpoloženje. Tudi ta zdravila imajo številne neželene u?inke, med katerimi je najbolj nevaren tako imenovani metabolni sindrom, to je stanje pove?evanja telesne teže, porast krvnega sladkorja in posledice, ki se kažejo s prezgodnjo umrljivostjo zaradi sr?no-žilnih bolezni.

A je predpisovanje antidepresivov kljub temu tudi pri nas zadnja leta »moderno«, predvsem pri splošnih zdravnikih. Kaj vse vpliva na ve?je predpisovanje teh zdravil?

Trg je preplavljen tudi s knjigami o ženskih možganih, ki naj bi bili bolj dojemljivi za ?ustva drugih, bolj povezovalni in fleksibilni pa tudi bolj ali celo pretežno odvisni od hormonskih nihanj in specifi?nih hormonov, ter moških možganih, ki naj bi pod vplivom hormonov delovali precej druga?e. Tako oblikuje trg novega, od kemi?nega ravnovesja v možganih odvisnega potrošnika, posameznika, ki s kemi?nimi nadomestki nevrotransmiterjev uravnava svoje psihi?no stanje in z zdravili dosega dobro po?utje. Nova ameriška klasifikacija bolezni ponuja velik porast diagnosti?nih kategorij, ki lahko upravi?ijo predpisovanje vseh vrst psihiatri?nih zdravil, najbolj pa antidepresivov, ki naj bi pomagali k boljši energijski opremljenosti in prepre?evali pretirano potrtost, nemo? in obup.

Imate izkušnje, da pacienti sami prosijo za antidepresive, da bi bili manj zaskrbljeni, bolj zadovoljni?

K meni zelo redko pridejo samo zato, ker bi si želeli biti bolj sre?ni. Ve?inoma se obra?ajo na psihiatra zaradi resnih in hudih znakov duševnih motenj. Vendar klini?ne izkušnje kažejo, da se vse ve? ljudi, predvsem žensk, oglaša zato, ker so v težkih življenjskih, najve?krat eksisten?no težkih situacijah. Pogosta obiskovalka psihiatri?ne ambulante je ženska, stara nad 50 let, ki ima za seboj že ve? kot 20 let delovne dobe v istem podjetju, prizadevna, izkušena, vendar v sedanjem življenjskem ciklu nekoliko po?asnejša, kot je bila prej, se slabše prilagaja in jo izpodrivajo mlajši kolegi ali kolegice. Zgodi se, da je temu pridružen še odkrit mobing, kar pomeni ponavljajo?e se o?itke, preverjanje njenega dela, v?asih odkrito odklanjanje ali posmehovanje, iskanje napak pri njenem delu, vse z namenom, da bi dala odpoved in bi jo lahko nadomestil kdo drug, ki je pogosto v dobrih odnosih s šefom. V teh situacijah si ženske poskušajo pomagati na razli?ne na?ine, med njimi so prepri?evanja, grožnje, dokazovanja. Veliko jih iš?e drugo službo, saj imajo veliko izkušenj, vendar jih v tej starosti nih?e no?e zaposliti. Kadar se obdobja teh stisk podaljšujejo v nedogled, to lahko povzro?i iz?rpanje prilagoditvenih sposobnosti, umik in dejanski upad zmožnosti, ki vodi v prezgodnje upokojitve žensk, ki bi lahko bile na vrhuncu ustvarjalnih sposobnosti zaradi izkušenj, znanja in še visoke sposobnosti povezovanja obeh. Ko se pogovarjam z njimi in jim predpišem tudi antidepresivno terapijo, ker so razžaljene, ponižane in obupane ter imajo tudi vse znake tesnobnosti in depresivnosti, se vprašam, ali je moje delo še eti?no in ali morda ne služi bolj državi kot pacientom, da prikrije jezo in ogor?enje nad diskriminatornimi ravnanji.

Zdravniki opozarjate, da v slabih družbenih razmerah zboli ve? ljudi kot sicer. Kako je z duševnimi motnjami?

Vsekakor se duševne motnje pojavljajo v kontekstu, v okoliš?inah, in so ne le posledica biokemi?nega ravnovesja v možganih, ali – po novem – hormonskih neravnovesij v ženskih možganih, temve? tudi razmer, v katerih živimo. Psihiatrija ne more zdraviti zlorab, lahko pa ublaži njihove posledice, vendar za ceno odmika od problema, ki ga družba ne more ustrezno rešiti. Pove?evanje predpisovanja antidepresivov je tako tudi izraz zlorabe psihiatrije za družbene namene.

Kakšno je duševno zdravje Slovencev?

Slovenci nismo posebej duševno bolan narod. Imamo ve? samomorov kot v ve?ini drugih držav, vendar se je njihovo število do pred kratkim zmanjševalo predvsem zaradi boljše ozaveš?enosti ljudi in zmanjšanja stigme zaradi duševnih motenj pa tudi zaradi izvrstnega dela zdravnikov v osnovnem zdravstvenem varstvu, ki zelo dobro prepoznajo simptome depresije, ki lahko vodi v samomor. Imamo zelo dobro mrežo služb na osnovni ravni zdravstvenega varstva – družinske zdravnike in patronažne medicinske sestre, ki poznajo ljudi, družine in znajo presoditi, kaj je reakcija in kaj bolezen, ter ljudem stati ob strani. Raziskave kažejo, da je ve?ino duševnih motenj mogo?e prepre?iti, ?e jih pravo?asno odkrijemo, obravnavamo in ?e pri tem uporabimo vse dokazano uspešne terapije, ne le zdravila.

Takšna preventiva pa se lahko izvaja le na osnovni ravni zdravstvenega in socialnega varstva in verjamem, da bo politika naredila, kar je obljubila v novi resoluciji zdravstvenega varstva – da bo tokrat resni?no poskušala preusmeriti sredstva in kadre tja, kjer so najbolj potrebni, to je na osnovno, lokalno raven pomo?i.

Kar zadeva stigmo, pa še to: verjamem, da se bomo tudi v stroki uprli pretiranemu diagnosticiranju in zdravljenju življenjskih težav. ?loveško bitje je veliko ve? kot skupek biokemi?nih reakcij in v stiski potrebuje tudi pomo? in so?utje, ne le zdravil.

Avtor: Milena Zupani?, notranja politika

Izvirna novica: Delo.si , 30. julij  2015

Prispevek je last avtorja in medija Delo.si