Kako sprememba miselnosti vpliva na fiziologijo telesa

Psihologinja Alia Crum z univerze Harvard je leta 2007 izvedla zanimiv eksperiment, v katerem je sodelovalo 84 sobaric iz sedmih ameriških hotelov. Zanimalo jo je, kako razli?ne interpretacije tega, kar po?nejo v službi, vplivajo na njihovo kondicijo, po?utje in zdravje. Znano je namre?, da je delo sobarice fizi?no naporno. Pri pospravljanju sob porabijo tudi do trikrat ve? kalorij kot uslužbenci, ki le sedijo za pisalno mizo.

Kljub razmeroma velikemu vsakodnevnemu fizi?nemu naporu ob menjavanju posteljnine in sesanju preprog je kar dve tretjini sobaric, ki so bile vklju?ene v raziskavo, na vprašanje o svoji fizi?ni aktivnosti odgovorilo, da se jim zdi, da ne telovadijo dovolj, preostala tretjina pa je celo menila, da sploh ni prav ni? aktivna.

Telo se odziva druga?e, ko ve, da telovadi

Psihologinjo je v raziskavi zanimalo, kako razli?na prepri?anja oziroma interpretacije fizi?nega napora sobaric vplivajo na njihovo telo in po?utje. Ob za?etku eksperimenta jim je izmerila težo, obseg pasu, delež maš?obe v telesu in krvni tlak. Nato je v štiri hotele na oglasne deske razobesila plakate, na katerih so bila obi?ajna opravila sobaric, kot je denimo preobla?enje posteljnine, ?iš?enje kopalnice in sesanje preprog, predstavljena kot intenzivna oblika telovadbe s natan?nim opisom, koliko kalorij pri tem potrošijo. Pripravila jim je tudi krajši seminar, v katerem je pojasnila, da že obi?ajno vsakodnevno delo sobarice zadostuje zdravniško priporo?eni dnevni telesni aktivnosti za odraslo osebo. V preostalih treh hotelih je sobaricam predstavila samo podatke o tem, kako je fizi?na aktivnost pomembna za zdravje, ne pa tudi, da je delo ?istilke prav tako oblika telovadbe.

Mesec dni zatem je pri vseh sobaricah ponovno izmerila krvni tlak, težo, delež maš?obe v telesu in oceno zadovoljstva z zaposlitvijo. Izkazalo se je, da se je fizi?no stanje tistih, ki so bile prepri?ane, da ob delu tudi telovadijo, opazno izboljšalo, medtem ko v kontrolni skupini spremembe glede na prejšnji mesec ni bilo zaznati. Sobarice, ki jih je s predavanjem in plakati odvrnila od prepri?anja, da niso dovolj telesno aktivne, so imele že po štirih tednih v povpre?ju nekaj manjšo težo, nižji krvni tlak, manjši delež maš?obe v telesu in bolj so bile zadovoljne s svojim poklicem.

Placebo napitek

Ker so jo rezultati študije presenetili, se je odlo?ila, da bo poskušala isti u?inek izmeriti še v druga?nih okoliš?inah, pri ?emer bo tokrat poskušala zaznati neposredni fiziološki odziv telesa na razli?na prepri?anja oziroma miselnosti.

Lotila se je študije, kako se po zaužitju energetske pija?e ljudem v krvi zmanjša koncentracija hormona grelina, ki vzbuja ob?utek lakote. Ljudje, ki so sodelovali pri poskusu, so morali priti dvakrat zjutraj na teš?e v laboratorij, kjer so jim izmerili vsebnost hormona v krvi pred zaužitjem kozarca mle?nega napitka in po njem. Pri prvem obisku so jim pojasnili, da pijejo dieti?ni mle?ni napitek, ki ne vsebuje sladkorja ali maš?obe, pri drugem obisku pa naj bi bil napitek sladkan in bogat z maš?obami.

V resnici so v obeh primerih udeleženci poskusa pili povsem isto pija?o, a rezultati meritev hormona lakote so se kljub temu med obema obiskoma opazno razlikovali. V primeru, ko so bili ljudje prepri?ani, da pijejo polnomastno in sladkano pija?o, se jim je koncentracija grelina v krvi v povpre?ju znižala za trikrat ve? kot v primeru, ko so menili, da pijejo le dieti?no obliko iste pija?e.

Alia Crum je prišla na idejo, da bi eksperimentalno preverjala vpliv miselnosti (mindset) na fiziološki odziv telesa, ko je brala o poskusih nekega italijanskega zdravnika, ki je preu?eval, kako je u?inkovitost protibole?inskih sredstev, ki jih pacienti dobijo po težjih operacijah, odvisna od na?ina njihovega odmerjanja. Ugotovil je, da pacienti ob?utijo bistveno ve?je olajšanje, ?e jim injekcijo morfija vbrizga zdravnik, ko se tega zavedajo, kot ?e enak odmerek morfija dobijo avtomatsko preko infuzije, ne da bi jih kdo na to opozoril. Pokazal je, da pri?akovanje pacienta pri protibole?inski terapiji pomembno vpliva na dejanski u?inek zdravila.

Ob preu?evanju tovrstnih ugotovitev s podro?ja medicine je psihologinjo za?elo zanimati, ali bi lahko podoben u?inek, kot ga vzpodbudi zaupanje pacienta do zdravnika (ali zdravilca), ki rekrutira notranje telesne mehanizme zdravljenja in lajšanja bole?ine, opazili tudi ob spremembi prepri?anj posameznika. Zato se je lotila že omenjenih raziskav, ob tem pa je s kolegi prišla še do enega presenetljivega spoznanja. Zadnje raziskave kažejo, da fiziološkega u?inka placeba oziroma spremenjene miselnosti ne opazimo le pri zdravljenju, prehrani in telesni aktivnosti, ampak presenetljivo tudi pri soo?anju s stresom.

Nova spoznanja o dobrih u?inkih stresa

Odziv telesa na razli?na prepri?anja glede škodljivosti stresa so raziskovalci preu?evali ob izvajanju navideznih intervjujev za službo. Testne osebe so prosili, da so govorile o sebi pred komisijo, ki jih je ocenjevala, kot da bi bili na razgovoru za zaposlitev. ?eprav so vsi vedeli, da gre le za igro, je dogajanje pri udeležencih vseeno sprožilo razmeroma mo?an stresni odziv, saj se je komisija na to, kar so posamezniki govorili, z govorico telesa in obraza odzivala na na?in, kot da posluša same neumnosti in nesmisle. Negativen odziv publike je pri ve?ini avtomati?no povzro?il stres.

Klju?no pri eksperimentu je bilo, da si je polovica testirancev pred intervjujem ogledala kratek film, kako stres škodi zdravju, zato se mu je treba na vsak na?in izogibati. Druga polovica je gledala podoben film, le da je bil v njem stres predstavljen kot koristna vzpodbuda telesa, ki nam omogo?a, da smo v pomembnih trenutkih lahko še bolj zbrani in u?inkoviti.

Ko so analizirali rezultate, so ugotovili, da se testni skupini nista razlikovali glede povišane stopnje kortizola oziroma stresnega hormona v slini. Do povišanja je prišlo pri ve?ini. Opazili pa so pomembno razliko pri hkratnem izražanju hormona DHEA, ki deluje pomirjevalno. Tisti, ki jim je bil stres predstavljen kot nekaj potencialno dobrega, so ob kortizolu izlo?ali ve? hormona DHEA kot tisti, ki so stres dojemali kot nekaj slabega.

O vseh tovrstnih eksperimentih podrobno poro?a psihologinja z univerze Stanford Kelly McGonigal v knjigi The Upside of Stress: Why Stress Is Good for You, and How to Get Good at It (Avery, 2015). Stres v knjigi definira zelo splošno kot odziv telesa na spoznanje, da je ogroženo nekaj, kar nam veliko pomeni. Predstavi tudi paradoks stresa, ki je po njenem v tem, da je izpostavljenost stresu pri ljudeh hkrati vir zadovoljstva in težav. Povsem brezstresno življenje, kolikor je sploh mogo?e, nikakor ni garant sr?e. Stres se namre? pojavlja v kombinaciji s tem, da nam nekaj veliko pomeni. ?e ni?esar posebej ne cenimo, res nismo podvrženi stresu, a tudi ne doživljamo zadovoljstva in sre?e.

Problem klasi?nih raziskav stresa je, da so jih izvajali na živalih in jih pri tem izpostavljali bistveno višjim stopnjam »mu?enja«, kot jih obi?ajno povzro?ajo okoliš?ine pri ljudeh, ki jih opisujemo kot stres. Iz tega se je razvila klasi?na interpretacija stresa, ki pravi, da je stres ostanek telesnega odziva, ki nam je neko? reševal življenje, danes pa nam, ?e je kroni?en, povzro?a težave. Nove raziskave nasprotno kažejo, da je zmeren stres, ?e ga pozitivno sprejemamo, lahko dober in koristen. V mnogih primerih namre? ni nevaren sam stres kot tak, ampak kombinacija stresa in prepri?anja, da je stres škodljiv.

Pomembna razlika med kroni?no izpostavljenostjo zdravim izzivom in kroni?nim soo?anjem z resnimi grožnjami je v fiziološkem odzivu telesa na obe okoliš?ini. ?e nekaj doživljamo kot izziv in ne kot nevarnost, žile ostanejo sproš?ene in ne postanejo toge, saj telo ne pri?akuje poškodbe in se zato ne pripravlja na obrambo. Prav to je pomembna razlika, ki lahko kljub stresnim izzivom pomeni polno, sre?no življenje do visoke starosti za razliko od sr?nega napada pri petdesetih.

Klju?no spoznanje nove znanosti o stresu je, da obstaja ve? razli?nih tipov stresnih odzivov, zato je pomembno, da nau?imo telo usmerjati med njimi. Napaka je, da poskušamo stresni odziv na vsak na?in utišati. Ko stres nastopi, se moramo vprašati, na kakšen na?in bi lahko to dodatno energijo, ki se ob tem sprosti, kar najbolj smotrno porabili.

Avtor: Sašo Dolenc

Izvirna novica:Dnevnik.si  8. avgust  2015

Prispevek je last avtorja in medija Dnevnik.si