Javnozdravstveni projekt Mo? rešuje življenja

Kljub zastrašujo?i številki, ki razkriva, da je lani v Sloveniji naredilo samomor 388 ljudi, je bilo število samomorov najnižje v zadnjega pol stoletja. V organizacijah, ki se ukvarjajo s prepre?evanjem samomora, menijo, da so k temu vsaj deloma pripomogle tudi preventivne dejavnosti. 

Ve? organizacij, ki se ukvarjajo s prepre?evanjem samomora, se je v
sklopu projekta Mo? povezalo v mrežo devetih psiholoških svetovalnic po
vsej Sloveniji, ki naj bi u?inkovito okrepile preventivno dejavnost na
tem podro?ju. V pi?lih prvih šestih mesecih delovanja je od februarja do
avgusta letos v njih pomo? že poiskalo kar 712 ljudi, skoraj za
polovico je bila to prva oblika pomo?i v njihovi stiski.

Da so preventivne aktivnosti doprinesle vsaj k zadržanju števila
ljudi, ki storijo usodni korak, verjame tudi vodja projekta Mo? z
Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in nacionalna
predstavnica pri Mednarodni zvezi za prepre?evanje samomora Saška
Roškar, ki sicer priznava, da so povezavo med zmanjševanjem števila
samomorov in preventivnimi aktivnostmi poskušali dokazati v posebni
študiji, ki pa trdnih povezav žal ni potrdila. Kljub temu na NIJZ
menijo, da povezave potrjuje vsaj ugoden trend upadanja samomorilnega
koli?nika. Ta predstavlja število samomorov na 100.000 prebivalcev in je
lani znašal 18,81 (32 za moške in 6 za ženske), kar pomeni, da si je
lani vzelo življenje skoraj 19 ljudi na 100.000 prebivalcev. Kljub
tragiki je to hkrati najnižji koli?nik od leta 1965 naprej, ko se
koli?nik kljub posameznim nihanjem sicer vzdržuje na podobni ravni.
Izstopa leto 2003, ko si je življenje odvzelo 562 ljudi.

Glede ve?je ogroženosti še vedno izstopajo regije na vzhodu, in
sicer Maribor, Murska Sobota, Novo mesto in Celje. V slednjem so lani
zabeležili najvišji koli?nik samomorilnosti v državi, v upadu
samomorilnega koli?nika pa izrazito izstopa regija Ravne na Koroškem,
kjer se je samomorilni koli?nik prepolovil. Po tradiciji beležijo nižje
koli?nike v Kopru, Novi Gorici in Ljubljani. V vseh regijah pa so
izrazito bolj ogroženi moški, lani je bilo razmerje pet proti ena, kar
pomeni, da je naredila samomor ena ženska na pet moških.

Pomaga tudi destigmatizacija

Pristojni ocenjujejo, da je k zmanjšanju števila usodnih dejanj pripomogla tudi destigmatizacija problematike, ki je prav tako plod vse bolj razvejenih oblik širjenja pomo?i za ljudi v stiski in je pomagala, da se je okoli ljudi, ki imajo težave, oblikoval lažje dosegljiv in brezpla?en krog pomo?i, po kateri ti vse bolj posegajo. Tudi bližnji, prijatelji in sodelavci storilcev samomora, ki lahko zaradi njihovega usodnega dejanja ob?utijo celo vrsto ?ustev, od jeze, strahu in sramu do samoobtoževanja, ki so bili zaradi stigme v procesu žalovanja doslej velikokrat osamljeni.

In ?e preventivne aktivnosti pomenijo, da smo pomagali enemu samemu ?loveku, je to že razlog, da jih nadaljujemo, meni Roškarjeva in dodaja, da je v tem duhu stkano tudi letošnje geslo Podajmo roko – rešimo življenje ob svetovnem dnevu prepre?evanja samomora, ki ga zaznamujemo prav na današnji dan. Geslo naj bi spodbujalo k razmišljanju o vlogi pomo?i in podpore pri prepre?evanju samomora. »Pozitiven u?inek in spremembo lahko dosežemo, ?e ogroženim posameznikom pokažemo, da nas zanje skrbi in da nam ni vseeno. Vprašamo jih lahko po njihovem po?utju in brez obsojanja prisluhnemo njihovim zgodbam. Osamljenost pove?a tveganje za samomor, trdne in pristne vezi med ljudmi pa lahko delujejo varovalno. Zato biti tam za nekoga, ki je v stiski in osamljen, biti z njim in ob njem, lahko reši življenje ali olajša stisko,« poudarja Saška Roškar in dodaja: »?eprav je neformalna pomo? prijateljev in bližnjih lahko klju?na, pa ni vedno dovolj. Dostikrat so potrebne strokovne oblike pomo?i.«.

Mreža svetovalnic

V projektu Mo? svoje mo?i združujejo NIJZ, Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara Slovenija, Inštitut Andreja Maruši?a ter Slovensko združenje za prepre?evanje samomora. V okviru projekta tako s podporo norveškega finan?nega mehanizma od februarja deluje tudi brezpla?na mreža devetih psiholoških svetovalnic. Že obstoje?im svetovalnicam v Ljubljani, Celju in Kranju so z njo pridružili svetovalnice v Laškem, Sevnici, Postojni, Novi Gorici, Slovenj Gradcu in Murski soboti. »Vse so za?ele delovati v predvidenem roku, v pol leta so v njih sprejeli kar 712 ljudi in jim ponudili 1708 brezpla?nih svetovalnih ur,« razloži vodja svetovalnic pod okriljem Centra za psihološko svetovanje Posvet Mojca Vatovec in doda, da v vseh presegajo na?rte. V njih svetuje 31 visokousposobljenih svetovalcev, ki imajo poleg osnovne psihološke ali psihoterapevtske izobrazbe tudi znanje za pogovor z ljudmi v duševni stiski, ki so ga pridobili v sodelovanju s strokovnjaki Psihiatri?ne klinike v Ljubljani. Pomo? pa ponujajo odraslim posameznikom, parom in družinam v duševni stiski. »S strokovno, hitro in lahko dostopno pomo?jo strankam omogo?amo u?enje uspešnih strategij za reševanje težav, za izboljšanje komunikacije, za premagovanje stresa, izgub ter stisk ob pomembnih življenjskih odlo?itvah,« razloži Vatov?eva in doda, da za zdaj iš?ejo pomo? v svetovalnici predvsem ženske, najpogosteje zaradi težav v družini. V Ljubljani so sprejeli tudi 91 nenapovedanih obiskov posameznikov, ki so prišli po pomo? v duševni stiski.

Ta mesec bo mreža svetovalnic razširila svoj nabor pomo?i, napoveduje Nuša Konec Juri?i?, vodja delovne skupine za duševno zdravje na NIJZ, in pojasni, da bodo strokovno vodene izkustvene skupine za starše in lo?ene starše organizirali v Ljubljani in Celju. Prijave v Ljubljani sprejemajo na telefonski številki 031 704 707, v Celju na 031 778 772. V Ljubljani tudi že deluje skupina za žalujo?e. 

Ranljivi so tudi tisti, ki pomagajo

V projektu Mo? namenjajo posebno pozornost tudi izobraževanju strokovnjakov, ki prihajajo v stik z ranljivimi. »V izobraževanjih smo se sre?evali z zdravniki, medicinskimi sestrami, psihologi, svetovalci, socialnimi delavci, pa tudi s policisti in z drugimi, ki obi?ajno ponujajo pomo? ali podporo v osebni stiski ali kriznih situacijah. Prav v vseh poklicih poro?ajo o tem, da pri delu z ranljivimi v?asih ob?utijo nemo?, strah, negotovost,« pojasni Vita Poštuvan s Slovenskega centra za raziskovanje samomora – Inštituta Andreja Maruši?a. Tudi njihove študije so potrdile, kako pomembno je usmerjati skrb v dobro po?utje zaposlenih v podpornih poklicih, pojasni in doda, da bo zdravnik, ki se sam psihi?no ne po?uti dobro, le težko najboljša pomo? bolniku. Veliko zanimanje za vklju?itev strokovnjakov v njihov program Nara – mo? strokovnjakom skozi ?uje?nost, ki so ga razvili za vzpostavljanje redne skrbi zase in za lastno duševno zdravje, pa kaže, da se tega zavedajo tudi strokovnjaki sami, saj se jih je prijavilo že ve? kot 200 iz vse Slovenije. Izobraževanja se bodo za?ela jeseni.

Prekolesarimo svet V duhu povezovanja poteka tudi letošnja akcija Prekolesarimo svet, katere pobudnica je že drugo leto zapored Mednarodna zveza za prepre?evanje samomora, v Sloveniji pa jo organizirajo v sklopu projekta Mo?. Prekolesarjeni kilometri od 10. avgusta do danes simbolizirajo združevanje mo?i pri prepre?evanju samomora. V Sloveniji smo prekolesarili blizu 15.000 kilometrov, po svetu pa naj bi tudi letos kolesarji z vsega sveta prekolesarili najmanj 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg Zemlje.

Avtor: Anita Vošnjak
Foto:  Bojan Velikonja

Izvirna novica:Dnevnik.si  11. september  2015

Prispevek je last avtorja in medija Dnevnik.si