V Ljubljani je za ljudi v duševni stiski dobro poskrbljeno

Z duševnimi motnjami se soo?a ?edalje ve? ljudi, najpogosteje so to
anksiozne in stresne motnje ter depresija. Kam po pomo? v Ljubljani,
izdaja drobna knjižica Za duševno zdravje v Ljubljani.

V sodelovanju s strokovnjaki in nevladnimi organizacijami je oddelek za zdravje in socialno varstvo ljubljanske mestne ob?ine pripravil brošuro, ki naj bi meš?ane osveš?ala in informiranje o duševnem zdravju. Izšla je v sklopu serije publikacij Ljubljana – zdravo mesto, njeno predstavitev pa je ob dnevu duševnega zdravja ob?ina pospremila z okroglo mizo na to temo.

Fotografija je simboli?na. (Foto: Tomaž Skale)

V brošuri Za duševno zdravje v Ljubljani lahko meš?ani najdejo tudi informacije o tem, kam se lahko obrnejo, ko rabijo pomo?. Brošura prinaša tudi vsakdanje zgodbe ljudi, ki se soo?ajo s težavami v duševnem zdravju, a se uspešno vklju?ujejo v družbeno življenje mesta.

Meš?anom so poleg storitev in programov, ki jih izvajajo nevladne organizacije, na voljo tudi pomo? ali nasveti v sklopu mreže javne zdravstvene službe. V Zdravstvenem domu Ljubljana deluje pet centrov za duševno zdravje, v nadaljnji obravnavi pa ljudem s težavami v duševnem zdravju pomagajo na Univerzitetni psihiatri?ni kliniki Ljubljana. Pomo? lahko poiš?ejo tudi pri psihiatrih na koncesijo ali samopla?niško pri zasebnih psihiatrih in psihoterapevtih.

Pomen duševnega zdravja in skrbi zanj so izpostavili tudi udeleženci omizja, ki ga je povezovala prof. dr. Vesna Švab. Izpostavila je, da knjižico bogatijo osebne izpovedi ljudi, ki so ob pravo?asni, kakovostni, strokovni in med?loveški pomo?i našli pot iz stisk, in dodala, da lahko doživi duševno stisko prav vsak od nas. Vsaj tretjina nas je vsaj enkrat v življenju doživela tako hudo stisko, da je ta zahtevala medsebojno pomo?. »A duševne motnje, posebno tiste, ki jih povzro?a stres, prinašajo poleg bole?ine tudi možnost za novo organizacijo življenja, prevrednotenje ciljev, nam pogosto povedo uporabniki,« je povedala Vesna Švab in dodala, da stiske torej ponujajo tudi možnost za spremembo zornega kota pogleda nase in na lastne odnose v okolju. »Ljudje, ki najdejo pravo?asno pomo?, najve?krat doživijo svojo motnjo tudi kot priložnost – okrevanje je proces, ki ponuja možnost za osebnostno rast,« poudarja Švabova in nadaljuje, da je iskanje pomo?i za vse, ki to ponujajo, izraz nekakšne notranje mo?i posameznika, ki je prišel po pomo?. Pomo? pa je danes dostopna na skoraj vseh korakih, poudarja Švabova in nadaljuje, da vseh teh služb pred desetletjem še ni bilo. Pri destigmatizaciji duševnih težav pa so opravile veliko delo zlasti nevladne in socialne službe ter vrsta organizacij okrog njih.

Avtorica: Anita Vošnjak

Izvirna novica: Dnevnik.si , 22. oktober 2015

Prispevek je last medija Dnevnik.si