Ali šport zmanjšuje stres?

Stres je v ?loveški družbi od danih ?asov, vedno je bil prisoten, seveda se pri vsakem posamezniku kaže druga?e, vsekakor pa pri vseh slabo vpliva na dobro po?utje. Stres nastane zaradi neskladja med zaznavo psihološkega stresa v dolo?eni situaciji in oceno, kako se je posameznik sposoben soo?ati z njim.

Doma, v šoli, v službi in celo v našem prostem ?asu se lahko znajdemo pod stresom, nismo se sposobni spo?iti in ne uspe nam, da bi našli mir in sprostitev. Stres je postal naš stalni spremljevalec v premnogih življenjskih po?etjih.

Pri fizi?nem naporu mnogi vzdržljivostni športniki od svojega telesa v resnici ogromno zahtevajo. Kljub vsemu pa ve?ina ljubiteljskih športnikov svoje vadbe ne vidi kot breme, veliko bolj jo razumejo kot možnost za zmanjševanje stresa, kot dobrodošlo iskanje ravnovesja zaradi obremenitev in izzivov vsakdanjega življenja in naporov v službi. Torej, ali lahko šport zmanjša stres in sprosti naše energije?

Nadzorovano  z živ?nim sistemom

Ali smo mirni in sproš?eni ali napeti in razdraženi je odvisno od razmerja med simpati?nim in parasimpati?nim živ?nim sistemom, to razmerje uravnava raven našega fizi?nega in psihi?nega stresa.

Simpati?no živ?evje: njegova poglavitna funkcija je priprava organizma na boj ali beg. Kot del avtonomnega živ?evja simpati?no živ?evje nadzoruje ve?ino telesnih notranjih organov. Je promotor stresa in nasprotuje u?inkom parasimpati?nega živ?evja, ki narekuje telesne funkcije v obdobjih mirovanja.

?e je simpati?ni živ?ni sistem mo?nejši, je naše telo pozorno in pripravljeno ukrepati (to je ostanek našega prvinskega, 40.000 let starega  »refleksa letenja«, ki se sproži, ko smo v nevarnosti). Krvni tlak in sr?ni utrip narasteta, mišice postanejo napete, osredoto?enost in pozornost se pove?ata – telo je pod stresom, telo porabi energijo in zmanjša rezerve v telesu.

Parasimpati?no avtonomno živ?evje je povezano s »po?itkom in prebavljanjem« ter nastajanjem in shranjevanjem energije. Ta sistem je aktiven, ?e smo mirni in po?ivamo.

Parasimpati?ni dražljaji povzro?ijo premik od napetosti v stanje po?itka, sprostitve in okrevanja. Krvni tlak in sr?ni utrip se zmanjšata, metabolizem in hormoni lahko obnovijo telesne zaloge, pove?a se absorbiranje hranil in virov energije, telo se obnavlja in duh najde sprostitev, pride po?itek, pride spanje. Regeneracija telesa se tako lahko za?ne.

Dva nasprotujo?a si živ?na sistema se nenehno prepletata in dolo?ata nivo in ravni naše dejavnosti in po?itka. ?e smo pred pritiskom, zmanjšujemo naše rezerve in slej ko prej se poškoduje tudi naše fizi?no telo. Prizadeta sta zdravje in kakovost našega življenja: davek stresa je velik.
In ?em tu in zdaj, v Sloveniji, pogledamo okoli sebe, vidimo, koliko bolezni nastaja zgolj zaradi stresa. Raj je na vsakem koraku.

Šport kot dejavnik okrevanja

Stres nikakor ni samo negativna izkušnja. Za pravilno delovanje telesa in glave moramo aktivirati naše telo in duha. Ta pozitivni stres ohranja naše ?ute in spodbuja u?inkovitost in kreativnost. Zaznavanje, mišljenje, budnost in fizi?na pripravljenost imajo koristi od tega avtonomnega, samodejnega pogona in so vir našega prvotnega nagona po preživetju.

Športne dejavnosti lahko sprožijo tako pozitivni in negativni stres. Mehanizmi so podobni tistim v vsakdanjem življenju. Telesna vadba, s katero izzivamo telo in duha, a ne tako naporna, da bi omejila lajšanje stresa, ima sproš?ujo? u?inek. Kolesarjenje ali džoging po delu pomagata   »sprazniti« glavo. Misli, ki se vrtijo v nekakšnih krogih se na novo postavijo in ponavljajo?e se gibanje pomiri naša telo in duha. Ob?utek po taki vadbi je mogo?e opisati kot zadovoljstvo in samozavest, ki ju je ?lovek prej z vadbo.
Celo tisti, ki so pred vadbo iz?rpani in utrujeni, lahko z zmernim fizi?nim naporom dosežejo boljše po?utje.

Vsakodnevni trening je prav tako koristen, saj ljudje navadno v službi dolge ure sedimo in v prostem ?asu tako sprostimo in krepimo telo. ?eprav vsaka športna dejavnost zahteva stimulacijo simpati?nega živ?nega sistema, z redno vadbo zmanjšujemo napetosti v telesu in se preselimo v stanje sproš?enosti.

Šport kot stresni dejavnik

Šport pa lahko povzro?i tudi stres. Intenzivna telesna dejavnost je povezana z visoko presnovo in porabo energije, in energijske rezerve našega telesa se zmanjšujejo. V tekmovalno usmerjenem športu ima to lahko prav nesre?en u?inek tako na telo in duha, še posebej v kombinaciji s tekmovalnim duhom in pretirano ambicioznostjo. Posledi?no (za?asno) pove?anje tveganja za okužbo zaradi oslabitve imunskega sistema je le ena izmed posledic fizi?nega stresa. Brez po?itka, ne da bi se obnovile telesne rezerv energije, negativni u?inki športa lahko prevladajo nad pozitivnimi, kar je razlog, zakaj v vrhunskem športu posve?ajo tako veliko pozornosti optimizaciji okrevanja po vadbi; to postaja vedno bolj pomembno. Uravnavanje stresa je klju?nega pomena. Le sproš?ujo? u?inek vadbe ustvarja ravnotežje. V športu je treba nujno najti zdravo ravnotežje med stresom in sprostitvijo, kar ne le izboljšuje u?inkovitost, pa? pa tudi pove?uje užitek naših po?etij vsakdanjem življenju.

Naš zapis je nastal po predlogi Dr. Mattea Rossetta, dr. med., ki je športni zdravnik na Sportklinik Basel / Hirslanden Klinik Birshof v Munchenstein. Bil je ?lan medicinske ekipe v švicarski atletiki, ve? let, in je avtor številnih ?lankov za revijo FIT for  LIFE .

piše: Pripravil Primož Kališnik po predlogi Dr. Mattea Rossetta, dr. med.
Foto: Shutterstock

Izvirna novica:Delo.si -Priloga POLET 19. januar 2016

Prispevek je last avtorja in medija Delo.si