Kaos na podro?ju psihoterapije – lahko jo izvaja kdorkoli

V Sloveniji poklic psihoterapevta ni registriran, dostop do
psihoterapevtskih storitev je slab, razlike so po regijah, tudi v
kvaliteti in ceni so velike, za paciente ni preglednega sistema, tudi
preglednega javno dostopnega registra psihoterapevtov nimamo, pacienti
niso zaš?iteni pred šarlatanstvom in zlorabo samooklicanih
strokovnjakov, nadzora prakti?no ni – to je le nekaj od lastnostni
stanja psihoterapevtske dejavnosti pri nas, ki sta jih že leta 2008
opisala psihoterapevta klini?ni psiholog Janko Bohak in psihiater Miran Možina.

  Takrat sta zapisala, da položaj slovenske psihoterapije kar kli?e po zakonski ureditvi. Stanje se od takrat ni izboljšalo.

“Psihoterapijo lahko izvaja kdorkoli, le v zdravstvu jo izvajajo specialisti klini?ne psihologije in specialisti psihiatri. Izven zdravstva pa je katastrofa. Kdorkoli s kakršnokoli izobrazbo si lahko vzame nekaj ?asa, odpre s. p. in ponuja vrhunsko psihoterapijo.”  Milena Srpak

Predsednica združenja psihoterapevtov Slovenije – specialistka klini?ne psihologije in psihoterapevtka Milena Srpak stanje na podro?ju psihoterapije v Sloveniji opiše kot kaoti?no: “Problem je v tem, da tudi mi, ki delamo v zdravstvu in imamo tovrstne specializacije, nismo vsi izobraženi za psihoterapevtsko delo. Ampak to so vsaj ljudje, ki imajo dolo?eno znanje z drugih podro?ij ?loveškega duševnega zdravja.”

Nestrokovna psihoterapija jo je pripeljala v psihiatri?no bolnišnico

Kaj vse dovoljuje takšno kaoti?no stanje, je izkusila Tina. Dve leti je enkrat mese?no hodila h gospe, ki je opravila neke te?aje psihoterapije. Splošni zdravnik ji je predlagal antidepresive, samooklicana psihoterapevtka pa ji je svetovala, naj jih ne jemlje. Tinine bolezni ni znala diagnosticirati. Tina pojasni: “Imela sem težave z anksioznostjo. Morala bi me pomiriti, pa je mislila, da se bom, ?e bom predelala otroške vzorce, ?e se bom na ves glas jezila in to dala ven, tega rešila. Ampak se nisem. Jaz bi potrebovala pomirjevalo, bila pa sem le še bolj vznemirjena. Na koncu sem pristala v Begunjah.”

Škodo, ki jo povzro?ajo šarlatani, na koncu pokrije javno zdravstvo

Predsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo Tomaž Flajs izpostavi, da so problemati?ne tudi nekatere skupinske oblike psihoterapije, ki jih izvajajo neusposobljeni psihoterapevti. “Delujejo po katarzi?nih principih in iz takih obravnav so ljudje prišli še bolj razsuti kot prej.” Flajs ne želi udrihati po novodobni duhovnosti, a pravi, da prav v tem okviru obstajajo delavnice in te?aji, na katerih uporabljajo preoblikovane psihoterapevtske metode. “Tukaj je veliko zmede, veliko šarlatanstva. S tem se dela veliko škode.”

Milena Srpak opozori, da posledice šarlatanstva velikokrat pokriva zdravstvo: “Pogosto se v naših ustanovah zdravijo ljudje, ki so bili obravnavani pri kvazipsihoterapevtih in so kon?ali v neki obliki psihoti?ne dekompenzacije na zdravljenju.”

Sistem, ki bi omogo?al prijavo in kaznovanje šarlatanov na podro?ju psihoterapije, pri nas ne obstaja. Osnutek zakona, ki bi urejal podro?je ter predpisal potrebno izobrazbo in izkušnje, že od leta 2010 naprej leži v predalu ministrstva za zdravje.

Je usposobljenih psihoterapevtov dovolj?

Strokovna direktorica univerzitetne psihiatri?ne klinike Ljubljana dr. Blanka Kores Plesni?ar je prepri?ana, da je podro?je psihoterapije že zdaj dokaj dobro urejeno. Meni, da ni treba, da vsako stvar ureja zakon. “Zakon ne more predvideti vseh možnosti. Zakon ne more biti rešitev, ker natan?no dolo?a, da je to nek poklic ali dejavnost. Tudi na drugih podro?jih medicine ne opredeljuje zakon, kako bo potekalo zdravljenje onkološkega bolnika ali operacija na srcu, kdo je subspecialist.”

Specialistka klini?ne psihologije in psihoterapevtka dr. Polona Matjan Štuhec z Inštituta za klini?no psihologijo in psihoterapijo pa izpostavlja vprašanje, kdo je strokovnjak. Razvoj stroke je pripeljal tako dale?, da bo psihoterapijo treba lo?iti od psihiatrije in tudi klini?ne psihologije. Polona Matjan Štuhec je prepri?ana, da bi potrebovali zakon, ki bi dolo?il, kdo sme psihoterapijo opravljati in ki bi morebitnim pacientom povedal, kje lahko dobijo strokovno pomo?. Vsaj del psihoterapije bi po njenem mnenju moral biti opredeljen kot zdravstvena dejavnost, ker neposredno posega v duševno in tudi telesno stanje ?loveka.

“Treba bo pogledati, kdo je usposobljen. Vodstvo psihiatrije je proti temu, da bi se psihoterapija osamosvojila, predvsem zato, ker gre po eni strani za mo?, kompetence, po drugi strani pa za denar.” Dr. Polona Matjan Štuhec

Milena Srpak meni, da je število specialistov v zdravstvu, ki bi lahko izvajali psihoterapijo, zadovoljivo. “Vendar zavarovalnica to storitev pla?uje podcenjeno, zato se ustanovam, ki se ukvarjajo z zdravstveno dejavnostjo, ne spla?a, ?e njihovi specialisti delajo psihoterapijo. Zato meni v bolnišnici dovolijo le nekaj ur izvajanja psihoterapije na teden. Tako izkušnjo imajo tudi kolegi v zdravstvenih domovih.”

Farmakološka pomo? veliko lažje dostopna kot psihoterapevtska

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so zdravniki v letu 2014 predpisali ve? kot 3 milijone zdravil z delovanjem na živ?evje, vrednih skoraj 70 milijonov evrov. To pomeni, da so na 1.000 prebivalcev predpisali ve? kot 1.500 receptov.

Milena Srpak je prepri?ana, da ni ni? narobe, ?e ljudje dobijo zdravila, ki jim prinesejo takojšnje olajšanje, hkrati pa se vklju?ijo v psihoterapevtski svetovalni odnos, s katerim razrešijo težave, zaradi katerih so zdravila potrebovali.

Na podro?ju psihoterapije država nikakor ne deluje osebnostno zrelo!

Predsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo Tomaž Fajs meni, da bi ureditev podro?ja psihoterapije pomembno vplivala tudi na kvaliteto družbe. Imela bi pozitivne socialne, pa tudi ekonomske u?inke, kot je recimo manjša odsotnost z dela. “Na podro?ju psihoterapije država nikakor ne deluje osebnostno zrelo.” Zakon o psihoterapiji v letu 2016 v delovnem programu vlade ni predviden.

Januarja sta Združenje psihoterapevtov Slovenije in Slovenska krovna zveza psihoterapevtov sklenila memorandum o sodelovanju, v katerem se med drugim zavzemata za to, da se je za poklic psihoterapevta mogo?e za?eti izobraževati šele po zaklju?eni univerzitetni izobrazbi. Direktor Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani Miran Možina je bil ?lan delovne skupine za pripravo zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki že od leta 2010 leži v predalu ministrstva za zdravje in se je zavzemal za druga?no rešitev.

POSLUŠAJ > KJE PA VAS ?EVELJ ŽULI – Kaos na podro?ju psihoterapije – lahko jo izvaja kdorkoli

Izvirna novica: RTVSLO.si , 17  februar 2016

Prispevek je last medija RTVSLO.si