Polovico oseb z depresijo v ambulantah še vedno spregledajo
V okviru projekta MO? je izšel nov priro?nik za družinske zdravnike, kako naj prepoznajo in obravnavajo paciente z depresijo in s samomorilnimi mislimi.
V okviru projekta MO?, ki ga na Nacionalnem inštitutu za javno
zdravje usmerjajo v izboljševanje storitev na podro?ju duševnega
zdravja, je izšel priro?nik, namenjen družinskim zdravnikom in
medicinskim sestram. Vsebino, ki se nanaša na prepoznavanje in
obravnavanje depresije ter samomorilnosti pri pacientih v ambulanti
družinskega zdravnika, so prispevali slovenski strokovnjaki.
Priro?nik bo v oporo timu družinskega zdravnika pri delu, pri
katerem je ?as za sre?anje s pacientom kratko odmerjen. Pogosto so v
ozadju pacientovega obiska duševne težave. Pomembno je, da posameznik v
duševni stiski z zdravnikom odkrito spregovori o svojih mislih, namerah
in trenutnih življenjskih okoliš?inah.
Premalo pozorni na znake depresije
Depresija sodi med najpogosteje odkrite duševne motnje na primarni zdravstveni ravni. Kljub temu skoraj polovico oseb z depresijo še vedno spregledamo, posledi?no pa so te osebe neustrezno obravnavane in zdravljene ali pa sploh niso. Nezdravljena depresija je eden od dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje, ki je v Sloveniji velik javnozdravstveni problem. Zato je tako prepoznavi in obravnavi depresije kot tudi samomorilnemu vedenju treba namenjati stalno pozornost.
Po podatkih iz mednarodne raziskave PREDICT-D je depresija prisotna pri okoli 14 odstotkih odraslih pacientov, ki se zdravijo pri družinskem zdravniku. Podobne ugotovitve so razvidne tudi iz slovenske študije, ki jo je opravil Kozel s sodelavci: družinski zdravniki so v ?asu raziskave med svojimi pacienti na osnovi klini?ne slike odkrili depresijo pri 5,7 odstotka pacientov, medtem ko je v istem obdobju prag za depresijo s pomo?jo samoocenjevalnih vprašalnikov doseglo 10,9 odstotka njihovih pacientov. Umrljivost pri depresiji je pove?ana predvsem zaradi samomorilnega vedenja, saj je pri 15 odstotkih ljudi z depresijo samomor glavni vzrok prezgodnje smrti.
Izsledki tujih študij kažejo, da mnogi ljudje v mesecih in tednih, preden storijo samomor, pogosteje obiskujejo osebnega zdravnika (po razli?nih ocenah v obdobju pred samomorom zdravnika obiš?e od 45 do 81 odstotkov ljudi, razlog zadnjega obiska pri zdravniku pa so v ve?ini primerov težave z duševnim zdravjem). Do podobnih ugotovitev na slovenskem vzorcu so prišli tudi Rodijeva in sodelavci; ugotovili so, da so osebe, ki so umrle zaradi samomora, v zadnjem mesecu pred samomorom pogosteje obiskovale zdravnika družinske medicine. V raziskavi o zdravnikovem doživljanju zadnjega stika s pacientom, preden je ta storil samomor (raziskavo so v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije izvedli na Inštitutu Andreja Maruši?a), so ugotovili, da je ve? kot polovica od 157 sodelujo?ih zdravnikov že imela izkušnjo samomora svojega pacienta. Ti zdravniki so ob zadnjem obisku opazili pri pacientu najpogosteje znake anksioznosti in depresije ter druge težave z duševnim zdravjem, brezup, težave s spanjem in telesne bole?ine.
Treba je spregovoriti
Kot poudarjajo avtorji in urednice priro?nika, je za posameznike, ki se znajdejo v duševni stiski, pomembna spodbuda, da o svojih mislih, ?ustvih in potrebah tudi naglas spregovorijo – s ?lovekom, ki mu zaupajo. To je lahko sorodnik, prijatelj, znanec, duhovnik, sodelavec, psiholog, psihoterapevt, medicinska sestra ali zdravnik.
V priro?niku so opisane okoliš?ine, ki spremljajo pojav depresije. Opisani so telesni, ?ustveni, vedenjski in miselni simptomi depresije. Prikaže vse najpomembnejše informacije o zdravljenju in možnostih obravnave depresije. V poglavju o samomorilnosti je poleg zna?ilnosti samomorilnega vedenja predstavljen tudi na?in pogovora z bolnikom. Zdravnikom ponuja tudi presejalne vprašalnike za oceno depresije ter prakti?ni algoritem za oceno in obravnavo samomorilnosti. Priro?nik je dostopen na spletnem naslovu NIJZ, so sporo?ili iz NIJZ.
Število samomorov je upadlo
Slovenija sodi med države z najvišjim koli?nikom samomora. ?eprav je umrljivost zaradi samomora v zadnjih letih precej upadla, zaradi samomora še vedno vsako leto umre od 400 do 500 posameznikov. Samomor stori od trikrat do štirikrat ve? moških kot žensk, med ženskami pa je ve? poskusov samomora. Samomor pogosteje storijo ljudje z nižjo izobrazbo, ovdoveli in lo?eni, število naraš?a s starostjo.
Avtorj:Mojca Loren?i?
Izvirna novica:dnevnik.si, 21. april 2016
Prispevek je last avtorja in medija dnevnik.si
Dodaj odgovor