Zmanjšali razlike v dostopu do storitev za krepitev duševnega zdravja

Kon?al se je projekt Mo?, s katerim so izboljšali storitve za krepitev
duševnega zdravja. Na vrsti je nov projekt: kako zagotoviti finan?ne
vire, da bodo pridobitve živele tudi naprej.

Z junijem se je kon?al leto in pol dolg projekt Mo?, s katerim so pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in treh partnerskih organizacijah želeli izboljšati storitve za krepitev duševnega zdravja. Projekt je pri koncu, ne pa tudi njegovi rezultati: ljudem v stiski bo tudi naprej na voljo mreža psiholoških svetovalnic pa tudi nova strokovna literatura.

V Sloveniji imamo visok koli?nik samomorilnosti in depresije, vendar zdravstveni delavci in drugi teh duševnih motenj pri ljudeh pogosto ne prepoznajo. Znano je tudi, da je kljub visoki pojavnosti depresije in samomorilnosti pomo?i ljudem v stiski najmanj na obmo?jih, kjer je težav v duševnem zdravju najve?. Zato so ukrepe v okviru projekta Mo? – financirali so ga iz virov Norveškega finan?nega mehanizma – namenili tako ljudem v duševni stiski kot tudi strokovnjakom, ki se z njimi sre?ujejo, da bodo pri tem delu bolj kompetentni, je povedala vodja projekta doc. dr. Saška Rošker iz NIJZ.

Ne meditirajo samo kanadski policisti

Za dežjem vedno posije sonce. (Foto: Jaka Adami?)

Z ljudmi v duševni stiski ali z mislimi na samomor se najprej sre?ajo zdravstveni in socialni delavci, psihoterapevti in policisti. Zanje so pripravili vrsto predavanj, kako pri ljudeh prepoznati depresijo, samomorilna znamenja in kako take ljudi obravnavati. Predavanj se je udeležilo 620 strokovnjakov iz razli?nih regij, je pojasnila Nuša Konec Juri?i? iz NIJZ. Strokovnjakom so ponudili tudi program za krepitev njihovega lastnega zdravja, predvsem obvladovanje stresa. »Ne meditirajo samo kanadski policisti, ampak tudi slovenski,« je nove pristope pri obvladovanju duševnih stisk ponazorila doc. dr. Vita Poštuvan iz Inštituta Andreja Maruši?a pri Univerzi na Primorskem.

Za vsakim dežjem posije sonce 

Sklop ozaveš?anja javnosti je prevzelo Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara. Poleg predavanj za splošno javnost so pripravili tudi zloženke o depresiji, ki je pri nas v porastu. »In to ne samo zaradi porasta predpisanih antidepresivov,« je spomnil mag. Bogdan Dobnik, predsednik združenja. V akciji Prekolesarimo svet so opozarjali, da nam ni vseeno za izgubljena življenja zaradi samomora. Zelo odmevna je bila tudi kampanja Svetlejši dan, katere misel je bila, da za vsakim dežjem posije sonce in da je v duševni stiski treba poiskati pomo?.

Šest novih svetovalnic

V Sloveniji so že pred projektom Mo? delovale tri psihološke svetovalnice, kamor so ljudje na pogovor, nasvet ali po pomo? lahko prišli brez napotnice ali zdravstvene izkaznice, in sicer v Ljubljani, Kranju in Celju. V okviru projekta so ustanovili še šest novih svetovalnic (v Slovenj Gradcu, Postojni, Sevnici, Laškem, Novi Gorici in Murski Soboti) ter izobrazili 13 novih svetovalcev. V svetovalnicah tako danes dela 41 visoko usposobljenih svetovalcev, ki delajo po enotnem konceptu pomo?i. Ljudem ponujajo razbremenilne pogovore, tudi po telefonu, in odgovarjajo na njihova elektronska sporo?ila.

»Zadali smo si cilj, da pomagamo tiso? ljudem, a je bilo teh do konca projekta 1700; ?e pa prištejemo še partnerje, smo zajeli do 3000 ljudi,« je povedala Mojca Vatovec, vodja Centra za psihološko svetovanje Posvet. Število ljudi, ki so so obrnili na svetovalnice, je iz meseca v mesec naraš?alo, novi pa so prihajali predvsem po priporo?ilih starih, kar kaže, »da so se nove svetovalnice zelo prijele«. Po nasvet najpogosteje pridejo ljudje, ki imajo težave v partnerskih odnosih, službi, z otroki… »?utijo, da ne obvladujejo ve? svojega življenja, a težav ne želijo reševati pri zdravniku ali psihoterapevtu,« je pojasnila Vatov?eva. Žal so podravska, dolenjska in južnoprimorska regija še vedno brez tovrstne pomo?i.

Izziv: trajnostno financiranje? 

S koncem projekta je usahnil tudi vir finan?nih sredstev. Sedaj je najve?ja težava, kako zagotoviti vir financiranja, da bi vse doseženo prešlo v trajnostno prakso: mrežo svetovalnic želijo ne samo vzdrževati, pa? pa tudi širiti, prav tako je potreba po rednih izobraževanjih strokovnjakov. Pomo? za ljudi v svetovalnicah zato ne bo ve? brezpla?na, ampak bodo morali prispevati osem evrov na obisk (razen brezposelnih in socialno ogroženih).

Zagotoviti želijo tudi medsebojno dopolnjevanje ukrepov za krepitev duševnega zdravja, saj tak pristop daje najve?je rezultate, je povedala Saška Rošker. Zato so pripravili predlog smernic za izvajanje ukrepov na podro?ju duševnega zdravja, v katerem so povezali ukrepe za splošno javnost, na ravni lokalnih skupnosti in sektorjev, kjer prihajajo v stik z ljudmi v duševni stiski.

Avtorica: Mojca Loren?i?

Izvirna novica:dnevnik.si, 8. junij 2016

Prispevek je last avtorja in medija dnevnik.si