Kaj pomeni biti preve? ob?utljiv?

Ko slišim nekaj, kar seveda leti name in me zbode ali preprosto zmoti, vedno potrebujem nekaj ?asa, ker poskušam preveriti, ali ima ta ?lovek prav, ali pa sem le ‘preve? ob?utljiva’, kar sem v življenju slišala mnogokrat.

Kaj pomeni biti preve? ob?utljiv? Mar nisi to preprosto ti, mar ni to
tvoja narava, tvoj ?ustveni in mentalni ustroj, po katerem deluješ
zaradi svojih izkušenj in tega, kar so vtisnili nate v otroštvu? In ko
se mi to zgodi, najve?krat potla?im ta ob?utek prizadetosti in si re?em:
»Hej, nehaj, ni? ti ni hotel/a, ti si samo preve? ob?utljiva.«

In potem sledi mentalno bi?anje v smislu, da res pretiravam. In seveda vse stresem nase in opravi?ujem drugega, ker sem bila tako nau?ena. Kaj se v resnici dogaja? Smo res preob?utljivi ali smo samo normalno ob?utljivi, ljudje, ki nas zbadajo, izzivajo, provocirajo z nam nerazumljivi ravnanji, pa nam preprosto ne ustrezajo, ker morda ?utimo, da niso iskreni in da nam v resnici ne želijo dobro? Morda pa imamo prav in moramo poslušati sebe ter na glas povedati, kaj nam ne ustreza, in tem ljudem preprosto zapreti vrata.

»Ah, ti si preve? ob?utljiva. Nehaj že.«

In potem si navadno ti tisti, ki je ?uden. Po?utiš se, kot da ne spadaš med te ljudi in v ta svet. Zdi se, da ni nikjer nikogar, ki bi razumel, zakaj te je nekaj prizadelo ali toliko zmotilo, da kar ne moreš pozabiti.

V nekaj ?lankih o partnerstvih sem prebrala, da te besede, da smo preve? ob?utljivi, tipi?en zamah z roko ali zavijanje z o?mi pogosto uporabljajo partnerji, ki so ?ustveni vampirji oziroma manipulatorji. Ker s tem stavkom in gestami vsakokrat znova dajo vedeti, da jim ni mar za vas, za vaše po?utje in vaša ?ustva. In tako dobro in elegantno, predvsem pa preprosto je zvrniti krivdo na drugega tako, da mu o?itaš preob?utljivost. S tem se avtomati?no rešiš tega, da bi reševal težave, da bi poslušal, da bi sprejel in upošteval drugega, v tem primeru svojega partnerja. Lahko tudi prijatelja ali sodelavca. Z besedno zvezo ‘preve? ob?utljiv’ se tisti, ki to izreka, izmakne marsi?emu. Odgovornosti, vseh možnih ravnanj, ki bi morala slediti, ?e bi mu bilo mar za ‘ob?utljiv?ka’. Skratka, gre za neprepoznavanje drugega, za nesprejemanje drugega takšnega, kot je. In takšnih ljudi si res ne želimo ob sebi.

»Najprej mi pride na misel odgovor, da se, ?e se imate kaj radi, na dolgo in široko izognite takemu partnerju,« pojasni Marja Avberšek, zakonska in družinska terapevtka.

»Partnerja, mož in žena, se s pogumom u?ita prisluhniti drug drugemu, delati pri sebi, odkrivati svoj ?ustven potencial, ranljive to?ke, skrivnosti prave ljubezni, in ne samo da iš?eta nekaj zase, ampak sta pripravljena tudi kaj dati, zdržati, prenesti, žrtvovati, se skupaj veseliti.« Spet drugi menijo, da moramo tisti, ki nas je nekaj zbodlo ali zabolelo, to temeljito prou?iti pri sebi; zakaj nas to boli, zakaj nas je ta in ta prizadel. Je rekel nekaj, kar drži? Je pokazal na moje napake, ki si jih poskušam prekriti? Je to dejansko res in ima prav, sama pa si zanikam? Nekaj ?asa sem mislila tudi to, da te ozmerjajo, da si preve? ob?utljiv, tisti ljudje, ki vedo, da so rekli nekaj narobe, pa ho?ejo zdaj to omiliti, da bi se opravi?ili, pa niso dovolj zreli. In spet, ko to slišiš ve?krat, temu za?neš verjeti. Še posebej introvertiranci ne znamo na te opazke in pikre pripombe ali zafrkancijo prav posebno hitro odgovoriti. Vzamemo si ?as in ‘tuhtamo’, kaj je s tem nekdo mislil. Tisti drugi pa misli, da se kujamo in kuhamo mulo.

»Ko slišim besedno zvezo, da ‘sem ali je nekdo preob?utljiv’, me to navda z vsaj malo jeze, saj to frazo velikokrat uporabljamo zelo pavšalno, na hitro in zdi se, da predvsem zato, ker nam je težko ali pa nismo vajeni v stiski ostati ?ustveno povezani s seboj in drugim,« pojasnjuje ‘preob?utljivost’ Avberškova.

»Ta povezanost od nas zahteva, da drugemu prisluhnemo, ga poskušamo slišati in tudi empati?no za?utiti. ?V pomanjkanju empatije v družbi in zaradi naše lastne nezmožnosti oziroma pomanjkanja sposobnosti, ?da bi se malce ustavili pri sebi in se za?utili, smo v svoji udobnosti bolj navajeni, da nekoga okoli sebe ozna?imo za ‘preob?utljivega’ in za nesposobnega ‘zdržati’ pritisk hitrega tempa življenja in odnosov. Mislim, da je velika umetnost, da iz lastne ob?utljivosti, iz sposobnosti zaznavanja drugih, naredimo korak v zmožnost ali sposobnost empati?nosti, (ob)?utenja drugih. Današnja družba bolj kot kdaj prej kri?i po tem, da bi v njej bil opažen vsak posameznik, slišan, potrjen, za?uten. Toliko stvari v nas kar kri?i po empatiji, a to si zelo težko priznamo. Seveda pa je na drugi strani drugi izziv. Za ‘preob?utljive’ osebe to pomeni lo?evati v sebi to, kar je ?ustveno mojega in kar je ?ustveno od drugih oseb. Ko v sebi naredim ta obrat, potem zmorem verjeti temu, kar se dogaja v meni, in se nau?im po?asi postaviti stvari, ki jih ?utim in zaznavam, na pravo mesto, k pravim ljudem. To je u?inkovito zdravilo proti temu, da me drugi postavljajo v vlogo mehkužneža in ‘preob?utljivca’. Z drugo besedo bi temu lahko rekli senzitivnost. ?Kar nekaj modrosti in umirjenosti potrebujemo, da se nau?imo prepoznavati in razlikovati najprej lastne ?ustvene zaznave in vsebine?, potem pa še vsebino drugih. ?e je v nas vse to pomešano, je v?asih res težko prenašati vso to zmes lastnega in tujega. Ob tem pa je treba poudariti, da so ‘preve? ob?utljivi’ ljudje pravi dar za družbo in okolja, kjer je veliko odnosov, ?e se res nau?ijo prepoznavanja in razlikovanja, kam kaj spada. V tem primeru iz trenutka v trenutek postajajo vse bolj vredni zaupanja, so kot velika ušesa za poslušanje in deljenje so?utja.«

Aleksander Lavrini, specializant psihoanalize, meni, da je ‘biti preob?utljiv’ kapaciteta, ki jo lahko uporabimo za svoje dobro in za dobro drugega.

»Ljudje smo razli?no ‘ob?utljivi’. V praksi se sre?ujem z ljudmi, ki pripovedujejo o tem, da so nerazumljeni, v resnici pa jih sogovornik pravzaprav ne sliši. Taki ljudje si kar pogosto odvzemajo pravico do tega, da se po?utijo tako, kot se, kar je povezano tudi s slabo samopodobo, zato takšne osebe velikokrat nezavedno prevzamejo krivdo in sprejmejo ponujeno doživljanje.«

Prav tako meni, da ljudem, ki re?ejo nekomu, da je preob?utljiv, manjka tudi ob?utek sebe in svojo neob?utljivost opravi?ijo s tem, da drugemu re?ejo, da je preob?utljiv.

»Ob?utek, ki ga neslišana oseba potrebuje, pa je, da jim nekdo verjame.«

»Potrebuje potrditev svojega doživljanja, ne pa kritike ali celo zavrnitve tega doživljanja,« pojasnjuje Lavrini. Vendar pravi, da po njegovem mnenju obstaja ranljivost, ki je lahko vir tako mo?nega doživljanja in je razumljena kot preob?utljivost. V vseh primerih je pogovor o tem pomemben, da se ljudje slišimo in tudi poslušamo sporo?ila, ki si jih izmenjavamo, hkrati pa ob tem izkoristimo priložnosti za razreševanje svojih notranjih konfliktov in celjenje starih ran. Kakorkoli že, ?e vam nekdo re?e, da ste preob?utljivi, o tem dobro razmislite, morda se lahko iz tega nekaj nau?ite. ?e ugotovite, da vam nekatere stvari ne ustrezajo pri neki osebi, ji to jasno povejte. In ?e za?utite, da so nekatera ravnanja ali celo pikre pripombe izre?ene v nedobronamernem smislu, premislite, ali resni?no želite imeti takega ?loveka ob sebi. Še toliko bolj, ?e je vaš partner.

Za revijo Jana: Damjana Bakari? // fotografije: shutterstock

Izvirna novica:govori.se, 4. julij 2016

Prispevek je last avtorja in medija govori.se,