Prepre?evanje samomorov: osebno stisko je treba prepoznati in poiskati ali ponuditi pomo?

“Tišina je najslabša izbira v ?asu osebne stiske,” poudarja Mojca Vatovec s Centra za psihološko svetovanje Posvet ob prihajajo?em svetovnem dnevu prepre?evanja samomora. V Sloveniji sicer opažamo upadanje smrti zaradi samomorov, kljub temu pa Slovenija ostaja samomorilno ogrožena.

Leta 2015 je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 425 ljudi, kar je sicer ve? kot leta 2014, a ob spremljanju dolgoro?nega gibanja samomorov lahko kljub temu re?emo, da v Sloveniji vzdržujemo trend upadanja samomorilnosti, poudarja Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. “Od leta 1999 dalje upada koli?nik samomora pri obeh spolih in v vseh starostnih skupinah. Izjeme so starostna skupina med 50. in 59. letom ter nad 80 leti pri moških in starostna skupina med 30. in 39. letom pri ženskah,” še dodaja Roškarjeva.

Pogosteje se za samomor odlo?ijo moški

Razmerje med samomori moških proti samomorom žensk je ostalo približno ena proti štiri, tako je lani zaradi samomora umrlo 333 moških in 92 žensk. Lani je bilo najve? smrti zaradi samomora na 100 tiso? prebivalcev na Koroškem, in sicer 36,46, najmanj pa v primorsko-notranjski regiji, in sicer 11,42. Pri tem pa Roškarjeva opozarja, da je pri interpretaciji podatkov treba upoštevati daljše ?asovno obdobje.

V primerjavi števila samomorov na 100 tiso? prebivalcev s slovenskim povpre?jem od leta 1999 izstopajo po ve?jem številu samomorov zasavska, spodnjeposavska, koroška, savinjska, podravska in pomurska regija. Manj samomorov od slovenskega povpre?ja pa so ugotovili v obalno-kraški, goriški, osrednjeslovenski, primorsko-notranjski regiji ter na Gorenjskem in v jugovzhodni Sloveniji.

Pri iskanju pomo?i ostaja strah

“Ko za?ne stiska vplivati na naše vsakdanje dejavnosti, je to znak, da se je treba o tem pogovoriti,” poudarja Nuša Konec Juri?i? iz svetovalnice za prvo psihološko pomo? v Celju in Laškem. “Tu se lahko ?lovek obrne na svojega bližnjega, na voljo je veliko razli?nih svetovalnih storitev, v skrajni sili pa je ?loveku vedno na voljo njegov zdravnik.”

Na koncu Juri?i?eva sicer opaža, da se je v zadnjih letih pove?alo število ljudi, ki se v stiski obrne po pomo?, “je pa žal še vedno prisoten strah pred razkritjem psiholoških težav. Nekateri ljudje se bojijo resnih bolezni s podro?ja psihiatrije oziroma da bodo izgubili razum, veliko pa je tudi takšnih, ki mislijo, da morajo tovrstne težave reševati sami.”

Poudarila je tudi, da so preventivni programi v Sloveniji s svojo razširjenostjo pripomogli k ozaveš?anju ljudi, da v stiski poiš?ejo pomo?. “So pa te storitve neenakomerno razporejene po Sloveniji. Konkretno imata koroška in posavska regija na voljo precej manj teh storitev,” še dodaja Konec Juri?i?eva, ki upa, da bo ?im prej sprejet nacionalni program za duševno zdravje s pripadajo?im akcijskim na?rtom, “da te storitve ne bodo preve? odvisne zgolj od entuziazma dolo?enih institucij”.

Lani šest novih svetovalnic

“Ve? kot polovica ljudi se na nas obrne zaradi težav v družini, bodisi s partnerjem, starši ali pa otroki,” pove Mojca Vatovec s Centra za psihološko svetovanje Posvet. Prva svetovalnica je svoja vrata odprla leta 2006, leta 2013 pa so odprli tudi svetovalnico v Kranju. Lani so odprli še šest novih svetovalnic po vsej Sloveniji. “Leta 2014 smo opravili 2303 svetovanj, lani pa 3741, kar jasno kaže na naraš?ajo?o potrebo po tovrstnem svetovanju.”

Na center Posvet se lahko obrne vsakdo, ki je v stiski. “Pri nas ne potrebujejo napotnice ali zdravstvene izkaznice, na svetovanje pa se tudi ne ?aka dolgo, najve? do treh tednov,” pove Vatov?eva in doda, da so izkušnje vseh, ki so se obrnili nanje, pozitivne in se na center obrnejo tudi pozneje v življenju, ko se soo?ajo s stiskami.

Pomembna je tudi skrb za žalujo?e

Samomor prizadene tudi svojce, prijatelje in najbližje, poudarja Vida Poštuvan s centra za raziskovanje samomora. “Po nekaterih podatkih ob?uti hude posledice smrti zaradi posameznega samomora šest ljudi letno, kar v Sloveniji pomeni 2.500 ljudi.” Žalujo?i se pogosto sprašujejo, zakaj se je to zgodilo, soo?ajo pa se tudi z mo?nimi ob?utki žalosti in jeze.

Skrb za žalujo?e je pomembna tudi zato, ker obstaja ve?ja verjetnost, da bo ?lovek, ki se je že spoprijel s posledicami samomora, prej tudi sam pomislil na samomor. Vida Poštuvan ob tem opozarja zlasti na spopadanje s samomorom v šolah ali podobnih organizacijah. “V?asih lahko tudi drugi, ki so v stiski, prepoznajo neko pozornost, ki se nameni samomorilcu, in si jo zaželijo tudi sami. Zato je klju?no, da se v takih situacijah prepoznajo tudi drugi ljudje v stiski in da se jim pomaga.

Luka Luki?

Za ogled prispevka, kliknite na spodnjo sliko.

 

Izvirna novica: RTVSLO.si , 6. september 2016

Prispevek je last medija RTVSLO.si