Za prvi pregled pri klini?nem psihologu treba ?akati tudi 14 mesecev

V Zbornici klini?nih psihologov opozarjajo, da so ?akalne dobe pri specialistih klini?ne psihologije nevzdržne, ministrstvo za zdravje pa se na pobude stroke po širitvi mreže ne odziva. Opozorila, da je državi malo mar za duševno zdravje ljudi.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je Slovenija po številu
klini?nih psihologov na zadnjem mestu med državami ?lanicami EU-ja,
opozarjajo v zbornici klini?nih psihologov in dodajajo, da se z
letošnjim letom kon?uje obdobje Resolucije o nacionalnem programu
duševnega zdravja 2011-2016, ki je obljubljala krepitev obstoje?e mreže
programov za zagotavljanje duševnega zdravja in širitev z novimi
programi, kar pa se ni uresni?ilo.

Uresni?ilo se ni ni? napovedanega v resoluciji
V
resoluciji so med postavljenimi cilji številne sodobne rešitve, med
drugim programi za celostno obravnavo bolnikov z nekaterimi duševnimi
motnjami v zdravstvenih domovih, ustanovitev petih novih svetovalnih
centrov za otroke, mladostnike in starše, razvoj specializirane celostne
obravnave nose?nic s težavami v duševnem zdravju in širitev ekip
razvojnih ambulant. Doslej se, kot so poudarili na zbornici, ni ni?
uresni?ilo. Poleg tega je dostopnost do ustrezne, z dokazi podprte
psihološke obravnave za otroke in odrasle z duševnimi in razvojnimi
motnjami nezadostna.

Ministrstvo za zdravje se na pobude stroke po
širitvi mreže ne odziva, zavod za zdravstveno zavarovanje pa je ob
aktualni prenovi zdravstvenih storitev kljub preseganju dvignil
normative dela, je zapisala predsednica zbornice Sana ?oderl Dobnik.

Države duševno zdravje ne skrbi
Ob
pregledu stanja se po njenih besedah zdi, da država ne skrbi za
ohranjanje javnega dobrega na podro?ju duševnega zdravja, torej
kakovostnih storitev v javnem zdravstvu in šolstvu ter sociali, ampak
neselektivno odpira vrata celi vrsti ponudnikov storitev. S tem
navidezno rešuje, v resnici pa, kot je opozorila, še poglablja problem.

?oderl
Dobnikova je še izpostavila, da ni ne politi?ne volje ne denarja za
ohranitev dobrih, ve? desetletij preverjenih in v zadnjih letih v skladu
s sodobnimi spoznanji nadgrajenih programov izobraževanja. Na?rtovanje
in financiranje specializacij iz klini?ne psihologije, ki je v celoti
regulirana z zakonskimi in podzakonskimi akti ter te?e znotraj sistema
javnega zdravstva, je po njenih besedah še zmeraj prepuš?eno dobri volji
in finan?nim zmožnostim posameznih zdravstvenih zavodov.

?akalne dobe presegajo mejo dopustnega: tudi do 14 mesecev za prvi pregled
?akalne
dobe za klini?nopsihološke ambulante, ki so jih bolniki in zdravniki že
prepoznali kot u?inkovite, že zdavnaj presegajo meje dopustnega in
dosegajo od šest do tudi 14 mesecev za prvi pregled, za terapevtsko
obravnavo pa so še daljše. ?loveku v stiski tako ne preostane drugega,
kot da iš?e pomo? pri zasebnih ponudnikih. Ti ?akalne dobe sicer pogosto
nimajo, nemalokrat pa za ponujanje tovrstne obravnave niso ustrezno
usposobljeni, je še dodala ?oderl Dobnikova.

Izvirna novica: RTVSLO.si , 10  oktober 2016

Prispevek je last medija RTVSLO.si