Zdaj se za psihoterapevta lahko razglasi vsakdo

Psihoterapija je danes v Sloveniji storitev, ki jo lahko
opravljajo klini?ni psihologi in psihiatri. Na treh fakultetah, kjer
izvajajo akademsko izobraževanje iz psihoterapije in svetovanja, želijo,
da se to spremeni.

Podro?je psihoterapije v Sloveniji ni urejeno, posledica pa je, da se lahko za psihoterapevta razglasi vsakdo. Pri treh fakultetah, ki izvajajo akademsko izobraževanje iz psihoterapije in svetovanja, opozarjajo, da nujno potrebujemo zakon o psihoterapevtski dejavnosti, ki bo to podro?je celovito reguliral.

Uradno lahko psihoterapevtske storitve izvajajo le dodatno usposobljeni strokovnjaki v okviru zdravstva, kjer pa možnosti ne sledijo vse ve?jim potrebam ljudi po psihoterapevtski pomo?i in svetovanju. Posameznik, ki želi individualno terapevtsko obravnavo, je tako prepuš?en zasebni iniciativi, ki pa »ni pregledna in strokovno preverljiva in so ljudje pri izboru terapevta prepuš?eni le sre?nemu naklju?ju«, je bilo slišati na strokovnem posvetu o normativni ureditvi psihoterapije. Med letoma 2006 in 2010 je na ministrstvu za zdravje delovala delovna skupina, ki je pripravljala predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti, a je ta po spremembi prioritet kon?al v predalu.

Ljudi, ki potrebujejo strokovno psihoterapevtsko pomo? ali svetovanje, je vse ve?, je opozoril Christian Goste?nik, dekan Teološke fakultete. »Ljudje so pod stresom, veliko je alkoholizma, nasilja v družini, vendar to niso ljudje, ki bi potrebovali psihiatri?no zdravljenje, ampak obi?ajni ljudje s težavami, ki si želijo kakovostno življenje, a zanje nih?e ne skrbi,« je poudaril.

Pomanjkanje strokovnjakov

(Foto: Bojan Velikonja)

Psihoterapevtske storitve lahko danes izvajajo le zdravstveni delavci – ve?inoma psihiatri in klini?ni psihologi, ki po kon?anem šolanju opravijo še podiplomsko izobraževanje iz psihoterapije. Tak na?in vstopa v psihoterapevtski poklic pa predstavlja zelo ozko sito, je opozoril Miran Možina, direktor Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani. Zato imamo danes nekajkrat manj od 2000 ustrezno usposobljenih kadrov, ki bi jih potrebovali po merilih Svetovne zdravstvene organizacije.

Po drugi strani tak vstop v poklic ni racionalen in poglablja pomanjkanje psihiatrov in klini?nih psihologov. »Zakaj bi nekdo študiral šest let medicino, nato šest let specializiral psihiatrijo, potem šel na psihoterapijo in vse znanje, ki ga je pridobil, in stroške šolanja pustil ob strani. Danes vemo, da za izvajanje psihoterapije ni treba, da je posameznik psihiater ali klini?ni psiholog in je dodiplomski študij psihoterapije hitrejša pot do tega poklica,« je prepri?an Janez Mlakar, predstavnik Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici.

Po besedah sekretarke na ministrstvu za zdravje Nadje ?obal poseben zakon ni nujen, saj imata to podro?je tako urejeno le dve evropski državi. Prav tako sprejema zakona ne zavirajo uradniki na ministrstvu, pa? pa je odprtih še nekaj vprašanj vsebinske narave: predvsem kolikšen del psihoterapevtskih storitev naj bo urejen znotraj sistema javnega zdravja (torej na stroške zdravstvene zavarovalnice) in kdo sme opravljati ta poklic. Razširjena strokovna kolegija za psihiatrijo in klini?no psihologijo sta namre? negativno ocenila pobudo o vzpostavitvi novih specializacij iz psihoterapije in družinske terapije.

Nepremostljive razlike? 

O globokem razkolu v pogledih, kako urediti psihoterapevtsko
dejavnost, pri?a tudi dejstvo, da se omenjenega strokovnega posveta v
državnem zboru niso udeležili predstavniki Združenja psihoterapevtov
Slovenije, kamor je v?lanjenih blizu 70 klini?nih psihologov, psihiatrov
in drugih, ki danes uradno izvajajo psihoterapevtsko dejavnost.

?lana parlamentarnega odbora za zdravstvo Jernej Vrtovec in Janja Godec
sta predlagala, da o nadaljevanju priprave zakona o psihoterapiji
razpravljajo na nujni seji odbora, ki bi jo sklicali v naslednjem
mesecu.

Avtorica: Mojca Loren?i?

Izvirna novica:dnevnik.si, 17. oktober 2016

Prispevek je last avtorja in medija dnevnik.si