‘Za Slovence, ki izgubijo službo, je obi?ajno zna?ilen ob?utek krivde ali silna jeza’

Živimo v ?asu, ko delavci ?ez no? ostanejo brez zaposlitve, ko je vse ve? negotovih oblik zaposlitve. Stalno iskanje službe in boj za preživetje vodi do permanentne stresne situacije. Kaj ta povzro?i našemu telesu in psihi? “Ko iskalec neha biti aktiven, ko postane cinik, ko se zapre v svoj svet in je vse nesmiselno, je korak do dna ali brezizhodne depresije zelo kratek,” pravi naša sogovornica Dodi? Fikfakova.

Konec septembra je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 95.125 brezposelnih. Najverjetneje je število še višje, saj niso vsi brezposelni tudi prijavljeni na zavodu.

Pred nami je torej 95.125 življenj. Vsak ima svojo zgodbo. V tej številki so ljudje, ki so že dolgotrajno brezposelni, so starejši ali pa iskalci prve zaposlitve. Nikomur ni lahko, saj je brezposelnost ena izmed najhujših izkušenj, s katero se lahko spopade polnoletna oseba, njene posledice pa na svoji koži ?utijo tudi njeni družinski ?lani. Najhuje je seveda otrokom, ki so v celoti odvisni od staršev.

    V slovenski raziskavi EHIS je leta 2014 približno 10 odstotkov vprašanih odgovorilo, da je v zadnjih 12 mesecih doživljalo tesnobo ali anksioznost, v letu 2007 pa je bilo takšnih le tri odstotke. Med njimi je bilo leta 2014 ve? žensk, ve? nižje izobraženih in brezposelnih v primerjavi z bolj izobraženimi in zaposlenimi, navajajo na NIJZ.

Biti nezaposlen je hudi?evo težko: ne gre le za to, da je v tem obdobju oseba v nezavidljivem ekonomskem položaju, gre za to, da je z brezposelnostjo prizadeta celotna bit ?loveka in s tem tudi vseh tistih, ki so z njim v tesnem razmerju.

Finski raziskovalci so prišli do sklepa, da je stopnja umrljivosti v skupini ljudi, ki se je spopadala z brezposelnostjo, višja, kot pa v tisti skupini posameznikov, ki te težke življenjske izkušnje niso imeli. Ugotovili so tudi, da so rezultati drasti?no slabši pri moških. Prav tako so zaznali skokovit porast stopnje umrljivosti pri tistih osebah, ki so v obdobju treh let dvakrat ostale brez dela. V zadnjih primerih gre ve?inoma za zaposlitve za dolo?en ?as ali ?asovno omejene projekte.

Ena izmed britanskih raziskav je na primer pokazala, da je brezposelnost za ?loveka bolj uni?ujo?a od kajenja, debelosti, prekomernega pitja in še nekaterih drugih dejavnikov.

V slovenski raziskavi EHIS je leta 2014 približno 10 odstotkov vprašanih odgovorilo, da je v zadnjih 12 mesecih doživljalo tesnobo ali anksioznost, v letu 2007 pa je bilo takšnih le tri odstotke. Med njimi je bilo leta 2014 ve? žensk, ve? nižje izobraženih in brezposelnih v primerjavi z bolj izobraženimi in zaposlenimi, navajajo na NIJZ.

In zakaj je tako? 

Ljudje stanje brezposelnosti, izgube delovnega mesta ali neprestanega boja za podaljšanje pogodb za dolo?en ?as doživljajo razli?no, saj je njihov odziv odvisen tudi od njihovih osebnostnih lastnosti.

Na primer od tega, koliko ste stari in ali imate poskrbljeno za osnovne življenjske potrebe, ko se znajdete na trgu dela in brez finan?nih sredstev. ?e ste stari okoli dvajset let in še živite pri starših, s katerimi se dobro razumete ter vas med iskanjem prve zaposlitve ne bodo pustili la?nih in golih, je popolnoma druga?e, kot pa ?e ste stari okoli 40 let, imate doma dva otroka, ki sta v vrtcu ali šoli, kredit za stanovanje ter nenadoma ostanete brez zaposlitve. Obema je hudo, o tem ni dvoma, toda u?inek izgube dela je v drugem primeru bolj uni?ujo?, prizadene pa tudi mladoletnike, ki so odvisni od brezposelne osebe – tako finan?no kot ?ustveno.

Stres in ob?utek krivde, ki razjedata 

Raziskovalci so ugotovili, da se brezposelni borijo s stresom, ob?utkom krivde, depresijo … Nekaterim se na?in življenja obrne na glavo – številni se izgubijo v za?aranem krogu slabe in nekvalitetne prehrane, premalo telesne aktivnosti, kajenja ter morda celo prekomernega pitja ali drogiranja. So nezadovoljni, znajdejo se v ?ustveni krizi, skozi katero se težko prebijajo. Ve?ini se zgodi, da ne more poskrbeti zase, trpijo pa tudi družinski ?lani.

Švedski strokovnjaki so ugotovili, da je v skupini brezposelnih ve? primerov povišanega holesterola, primerov raka in kardiovaskularnih bolezni, prav tako je bila stopnja samomorov in razli?nih nesre? višja. Skrb vzbujajo?e pa je, da se ti vplivi nadaljujejo tudi po tem, ko oseba dobi zaposlitev. Pri nekaterih osebah, ki so bile že nekaj let uspešno zaposlene in zadovoljne s svojim življenjem, so raziskovalci odkrili še vedno prisotne posledice obdobja, ko so bile brez dela (težave z želodcem, srcem, krvnim pritiskom in podobno).

Tuji strokovnjaki so sicer ugotovili, da je nevarnost infarktov in kapi najbolj prisotna v prvem letu brezposelnosti. Z leti brezposelnosti in številom primerov izgube dela pa se grožnja še stopnjuje. Raziskovalci so sklenili, da so posledice brezposelnosti primerljive s posledicami kajenja, visokega krvnega pritiska in diabetesa.

Tuji strokovnjaki tako že leta opozarjajo, da bi se zdravstvenih težav, ki se pojavijo ob izgubi dela ali dolgotrajnem iskanju zaposlitve, morali lotiti na ravni države. Ti posamezniki bi morali imeti posebno oskrbo in država bi morala poskrbeti za to oskrbo, saj so posledice brezposelnosti uni?ujo?e za družbo nasploh. Posamezniki bi morali imeti dostop do psihologov in psihiatrov, saj so pri njih zaznali višjo stopnjo ogroženosti zaradi samomorov in drugega destruktivnega vedenja.

Zaradi slabšega zdravja se zmanjšuje tudi zaposljivost teh posameznikov, obremenjena je zdravstvena blagajna, dolgoro?no so posledice za celotno družbo uni?ujo?e.

Zaradi slabšega zdravja se zmanjšuje tudi zaposljivost teh posameznikov, obremenjena je zdravstvena blagajna, dolgoro?no so posledice za celotno družbo uni?ujo?e.

Kako je v Sloveniji? 

Metoda Dodi? Fikfak je predstojnica Klini?nega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Odgovorila nam je na nekaj vprašanj, s katerimi nam je pokazala, kakšne so razmere v naši državi.

Kakšne posledice imajo na naše zdravje oblike dela, kot so na primer – delo za dolo?en ?as, pogodbeno delo, delo prek s. p. in podobno? Gre namre? za negotove oblike zaposlitve.

Dodi? Fikfakova nam odgovarja, da nekateri raziskovalci ugotavljajo, da gre za dolo?eno skupino – predvsem mladih –, ki jim take oblike dela ustrezajo, saj jim nudijo ve? svobode, kot pa bi jim na primer stalna zaposlitev.

“Naše opažanje je, da je pri nas takih malo. Veliko ve? je takih, ki želijo stalno zaposlitev in gotovost,” opozarja naša sogovornica, ki ob tem našteje posledice nestalnih zaposlitev.

“Stalno iskanje službe in boj za preživetje vodi do permanentne stresne situacije. Za stres pa vemo, da lahko povzro?a povišan krvi tlak, sladkorno bolezen, bolezni gastrointestinalnega trakta, posebej rano na želodcu in dvanajstniku ter številne druge težave kot nespe?nost, razdražljivost, nesposobnost koncentracije in predvsem depresivnost in strah. To pa so težave, ki same po sebi zmanjšujejo zaposljivost. ?e pa je ?lovek zaposlen, pa je slabo funkcionalen. Upam, da bomo v naslednjih parih letih te posledice dodobra raziskali. Ta skupina delavcev je namre? izjemno težko dostopna,” nam je razložila Dodi? Fikfakova.

“Za Slovence, ki izgubijo službo, je obi?ajno zna?ilen ob?utek krivde (Sam sem bil kriv, da so me odpustili.) ali silna jeza (On je bil kriv. Ni hvaležen za toliko let, ki sem jih pustil v fabriki.).” predstojnica Klini?nega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodi? Fikfak.

‘Pomanjkanje strategij in posledi?no amaterizem je naša rak rana’ 

Kakšno pa je njeno mnenje o odnosu države do skupine brezposelnih in tistih, ki so deležni negotovih oblik zaposlitve? Ali ima država sploh kakšno strategijo, s katero bi se lotila tega vprašanja? Kaj bi morali storiti na ravni države? Sama “vsekakor meni, da bi se lahko z obstoje?imi resursi naredilo veliko ve?”. “Pomanjkanje strategij in posledi?no amaterizem je naša rak rana,” je dodala kriti?no.

Ko stopimo v za?arani krog
 
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki je bil na za?etku tega meseca smo slišali, da so ?akalne vrste na obravnavo pri klini?nem psihologu nevzdržne. Na prvi pregled boste ?akali od šest do 14 mesecev, ?e boste potrebovali terapevtsko obravnavo, pa še dlje. Kako si lahko ljudje pomagajo sami oz. kako lahko pomagajo prijatelji in sorodniki? “Najve?ja pomo? brezposelnemu je, da takoj dobi drugo delo, da se usposobi za aktivno iskanje zaposlitve, da se je pripravljen nenehno u?iti in prilagajati. Skratka – da ohranja prožnost. Pri tem morajo biti institucije, in sicer vse od šol do zavodov za nudenje podpore in usposabljanje – enako prožne,” pravi naša sogovornica.

“Ko iskalec neha biti aktiven, ko postane cinik, ko se zapre v svoj svet in je vse nesmiselno, je korak do dna ali brezizhodne depresije zelo kratek. Po mojem mnenju ni ve?je nesre?e, kot mlad ?lovek brez perspektive,” opozarja in dodaja, da psihologi in psihiatri obi?ajno nastopijo v tej to?ki. “?e je zelo hudo, potem ?loveka obravnava psihiater. Obiskuje ga kve?jemu enkrat na mesec. Do psihologov prakti?no ni pla?anega dostopa. Brezposelni in izkoriš?ani prekarci pa nimajo denarja. Stopamo v za?arani krog …” opozarja Dodi? Fikfakova.

Ob?utek krivde ali silne jeze
 
Ljudje potrebujejo podporo in delo. “Za Slovence, ki izgubijo službo, je obi?ajno zna?ilen ob?utek krivde (Sam sem bil kriv, da so me odpustili.) ali silna jeza (On je bil kriv. Ni hvaležen za toliko let, ki sem jih pustil v fabriki.),” opisuje.

“Ob?utke jeze in krivde lahko najprej premagamo, ?e smo drugje uspešni. Najhuje pa je, da jo prenašamo na svojce, soproga in otroke. Po?asi lahko s svojo jezo postanemo obremenjujo?i za svojce, v družino se naseli agresija, alkohol, jeza, nemo?. Vsekakor je najve?ja pomo? tistemu, ki je izgubil službo, pogovor in aktivno iskanje rešitve. Predvsem pa zavedanje, da rešitev vedno obstaja, le poiskati jo je treba,” svetuje naša sogovornica.

Ali obstaja podatek o tem, koliko samomorov se zgodi v Sloveniji zaradi izgube dela ali dolgotrajne brezposelnosti? “Ne. Seveda takega podatka ni in ga ne bo tudi zato, ker gre za statisti?no “majhne” številke, ki se lahko povsem slu?ajno obnašajo. V letu 2009, ki je prvo leto krize, smo opazili ve? samomorov kot v letu prej, vendar bi bilo za to, da bi rekli z gotovostjo, da so bili ti samomori narejeni zaradi krize, v kateri so se znašli ljudje, potrebno narediti t.i. psihološko avtopsijo, kar so v ?asu krize delali na primer v Franciji,” odgovarja Dodi? Fikfakova.

Širjenje egoizma
 
Stanje, ko je toliko negotovih oblik zaposlitve in brezposelnih, ki so prepuš?eni sami sebi, je nevzdržno. Kaj si torej lahko obetamo v prihodnosti, ?e se na tem podro?ju ni? ne spremeni? Bo zdravstvena blagajna to sploh zdržala?

“Seveda je stanje nevzdržno in mislim, da bo morala politika k problemu depresij pristopiti druga?e. Te nenehno rastejo, in sicer povsod po svetu, ?loveka hromijo in ga delajo nesposobnega za delo in ustvarjanje. Tako ni le v Sloveniji, pa? pa širše v Evropi in svetu. ?lovek se sicer do dolo?ene mere adaptira, vendar se bojim, ker scenarija za tako situacijo ni. Vedno bolj se oddaljujemo od solidarnosti in humanosti, intenzivno izginja avtorefleksija in širi se egoizem,” nas opozarja Dodi? Fikfakova.

Kaj kažejo slovenske raziskave?
 
Vidimo, da v tujini že dolga leta spremljajo uni?ujo?e posledice brezposelnosti na zdravje ljudi. Kaj pa v Sloveniji? Ali obstajajo raziskave, ki bi pokazale, kaj se dogaja z vsemi tistimi, ki so brez zaposlitve, ki so izgubili zaposlitev ali pa so že dolgotrajno brezposelni? Kaj pa vsi tisti, ki delo sicer imajo, a so vsako leto prisiljeni v podpis pogodbe za dolo?en ?as?

Da bi raziskali, kaj se dogaja s posamezniki v tako kriti?nih življenjskih trenutkih, so se strokovnjaki Klini?nega inštituta za medicino dela, prometa in športa povezali z 2000 delavci Mure. Spremljajo tako tiste, ki so bili odpuš?eni, kot tiste, ki so odpuš?anja preživeli in delajo naprej. Raziskava bo trajala kar nekaj let, so pa že izdelali prve analize njihovega zdravja ter tudi primerjavo s splošno populacijo. Trenutno strokovnjaki preverjajo tudi umrljivost izbrane skupine.

In kaj je pokazala raziskava? “Rezultati raziskave kažejo na slabo zdravstveno stanje ljudi, ki so bili leta 2009 izpostavljeni prestrukturiranju podjetja Mura. Že prisotne bolezni so se med prestrukturiranjem pogosto še poslabšale. Primerjava med razli?nimi skupinami delavcev kaže, da je zdravstveno stanje najslabše pri brezposelnih. Poraja se vprašanje o dolgoro?nih posledicah za delavce in celotno skupnost, saj vemo, da se u?inki prestrukturiranja na dolgi rok akumulirajo,” je zapisano v ugotovitvah.

Sodelujo?i v raziskavi so slabše ocenjevali svoje zdravje. Kar dve tretjini jih je svoje zdravje ocenilo kot slabo ali zadovoljivo, pogosteje pa so poro?ali tudi o boleznih, ki jih lahko povežemo s posledicami stresa: povišan krvni tlak, povišan holesterol v krvi, rana na želodcu ali dvanajsterniku, sladkorna bolezen in depresija. Bolezensko stanje pa se jim je med prestrukturiranje leta 2009 pogosto poslabšalo.

Še posebej izstopajo primeri depresije. “Za depresijo se je kadarkoli v življenju že zdravila ?etrtina (25,8 odstotka) naših anketirancev, med ste?ajem pa se je zdravstveno stanje poslabšalo slabi polovici obolelih za depresijo (48 odstotkov),” je zapisano v raziskavi.

Na slabo duševno zdravje anketirancev kaže tudi podatek, da jih je 13,9 odstotka že pomislilo na samomor, dve tretjini izmed njih se je o tem z nekom tudi pogovorilo, z osebnim zdravnikom ali kom drugim v zdravstvenem domu, s partnerjem ali sorodnikom, kar tretjina (32,9 odstotka posameznikov) pa tega ni zaupala nikomur. Polovica anketiranih (50,1 odstotka) je poro?ala, da nima nobenih pomembnih na?rtov za prihodnost zase in za svojo družino. Vsi ti podatki kažejo na precejšen brezup, v katerem so se po ste?aju znašli delavci Mure, dodajajo slovenski raziskovalci.

Vsaj malo upanja?
 
Spodbuden podatek pa je, da imajo anketiranci dobre socialne vezi in da jih ima kar 95,4 odstotka nekoga, na kogar se lahko obrnejo po pomo? tako v ?ustvenih kot tudi finan?nih težavah. Najve?krat je to zakonec oz. partner, drugi ?lan družine ali prijatelj. Kar 29,7 odstotka anketiranih je aktivno vklju?enih v katero izmed društev ali organizacij.

Izvirna novica: 24ur.com, 18 oktober  2016

Prispevek je last medija 24ur.com,