Imate obsesivno kompulzivno motnjo? Preverite …

Obsesivno kompulzivna motnja (OKM) je pogosta duševna motnja, ki je danes vse bolj prepoznana in ozdravljiva. Kljub hudemu psihi?nemu trpljenju pa posamezniki vseeno dolgo ne poiš?ejo pomo?i, zaradi ?esar lahko postanejo simptomi trdovratni in zahtevajo dolgotrajnejše zdravljenje.

Pri obsesivno kompulzivni motnji (OKM) so prisotne misli vsiljivke (obsesije) in/ali prisilna dejanja (kompulzije). Obsesije
so vsiljive, ponavljajo?e misli, ki jih posameznik doživlja kot mu?ne.
Kljub zavedanju, da niso v skladu z njegovimi prepri?anji, vsiljivih
misli ne more pregnati, ob tem se pojavlja mo?na tesnoba in strah pred
izgubo zdravega razuma. Bolj ko se posameznik upira mislim, bolj se te
vra?ajo in z njimi naraš?a tesnoba. Kompulzija je
neobvladljiva potreba po opravljanju neke dejavnosti ali giba.
Kompulzivna dejanja ali rituali, ki se osebi vsiljujejo, so ponavljajo?a
in neprijetna. Dejavnost sama po sebi ne predstavlja nobenega
koristnega dela, temve? je funkcija rituala namenjena zniževanju
tesnobe, vezane na obsesivne misli. Posamezniku se recimo vsiljuje misel
o nevarnosti okužbe z mikrobi in potem vsiljivkam sledijo kompulzije
umivanja, ?iš?enja, razkuževanja. Vendar kdaj bo dovolj ?isto? Samo
obsesija je tisto merilo, ki posameznika priklepa k neskon?nemu ?iš?enju
in realnost izkrivlja v nevarne izide.

Znova in znova…

Ana Matijevi? Foto: Arsen Peri?

Ste kdaj odpotovali na po?itnice in vas je prešinila misel, »Kaj ?e nisem zaklenil?« »Je izklju?en likalnik?« Raje kot da vas skrb spremlja ves dopust, odpeljete nazaj in preverite … vendar kaj, ?e vas po parih metrih dvom zopet obiš?e in podvomite celo v to, da ste že preverili? In tako znova in znova. Boste odšli na po?itnice?

Vas obseda simetrija, špranja v zidu, perfekcionizem? Se utapljate v stvareh in podatkih, ki jih ne morete zavre?i? Vaše odlo?itve spremlja ve?en dvom? Izvajate magi?ne rituale v skrbi za svojce? Vas preganja misel, da ste morda homoseksualni? Ste v stalnem kr?u, da boste rekli ali naredili kaj nespodobnega? Se vam pojavlja strašljiva misel, da imate pedofilna nagnjenja? Vas z grozo navdaja misel, da bi koga povozili, poškodovali? Skrivate nože, ker vam sprožajo misel, da boste koga zabodli? Ni? od tega ne boste udejanjili, vendar vas vsiljiva misel ne spusti iz svojega primeža. Sprašujete se kaj je narobe z vami, da vas obsedajo tako mu?ne misli.

Najrazli?nejše oblike simptomov nikakor niso nekaj naklju?nega, kar bi se dalo preprosto odmisliti. Simptome je potrebno razumeti na simbolni ravni, kakor šifrirano sporo?ilo ter klic po spremembi. Simptomi se hranijo s konfliktom, ki je njihov izvor.

Od kod izvirajo nenavadni simptomi? 

V klini?ni praksi se pogosto izkaže, da sega izvor OKM v rano otroštvo. V drugem do tretjem letu življenja otrok razvija svoje spretnosti, vsak dan je bolj ponosen na svoje aktivnosti in pogumno raziskuje okolje ter želi uveljaviti svojo voljo, pri tem pa lahko naleti na pretirano kritiko, prepovedi in zapovedi staršev. Njegova hotenja so razvrednotena, postane ga sram samega sebe. Svoje jeze na pretiran nadzor staršev ne izraža, saj se mu zdi nevarna, slaba in umazana, zato jo kot prilagoditev na okolje potla?i. Vse ?ustvene impulze mora strogo kontrolirati. Otrok tako v svojem razvoju prihaja v konflikt med lastnimi hotenji in zapovedmi okolice. Ni?esar ne sme storiti po svoje. S tem mu je otežena notranja orientacija, edino varnost mu nudijo zunanja pravila in red, ki so edino zanesljivo vodilo notranji negotovosti. Brezhibno sledenje pravilom mu daje ob?utke samozavesti, s tem pa izgublja vsako spontanost v svojem življenju. V ozadju pa je ves ?as prisoten dvom: ?utim prav? Razmišljam prav? Delujem prav?

Simptomi poleg ve?nega dvoma izražajo zadržana ?ustva, najve?krat jezo in agresivne vsebine. ?ustva, ki skozi življenje niso smela biti izražena, se potla?ijo, vendar napetost ?ustvenega naboja ostaja in ?e je napetost prevelika, se lahko sproš?a skozi simptom.

Poudarjam, da so navedeni vzroki simptomov zelo posplošeni. Vsak posameznik ima svojo zgodbo in svoja doživljanja, ki povzro?ajo simptome.

OKM sam od sebe ne bo izginil

Posamezniki, ki trpijo za OKM pogosto v okolju v katerem živijo niso razumljeni, saj niti sami ne razumejo ?emu se jim simptomi pojavljajo, jih strašijo ter omejujejo v življenju. Simptomi jim zbujajo ob?utke sramu, krivde, najhujši pa je strah pred izgubo kontrole nad lastnim delovanjem. OKM je ozdravljiva duševna motnja, vendar osebe, ki se soo?ajo z OKM, svojim zdravnikom zaradi sramu raje ne poro?ajo o nenavadnih simptomih in tako lahko mine po par let, preden spregovorijo. Simptomi OKM se z leti utrdijo kar zahteva dolgotrajnejše zdravljenje, zato je res priporo?ljivo ?imprejšnje iskanje strokovne pomo?i. Naju?inkoviteje je, ?e se psihofarmakološko zdravljenje kombinira s psihoterapijo.

Da posamezniki s svojimi stiskami ne bi bili prepuš?eni sami sebi, Ambulanta SFU po ve?letni uspešni skupini, sestavlja novo terapevtsko skupino za osebe, ki trpijo za OKM. http://sfu-ljubljana.si/index.php/vabilo-v-skupino-za-obsesivno-kompulzivno-motnjo Delo v skupini nudi varno in podporno okolje, kjer lahko vsak pod terapevtskim vodstvom premaguje svoje težave, simptomi OKM pa izgubljajo svojo mo?. Vzporedno z zdravljenjem simptomov ima posameznik v skupini priložnost poglabljati stik s samim seboj ter se osvobajati lastnih omejitev.

Izvirna novica: svet24.si, 24. november 2016

Prispevek je last avtorja in medija svet24.si,