Svetovni dan zdravja 2017: Depresija lahko prizadene vsakega izmed nas

Pozornost ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila, usmerjamo v prepoznavanje, obravnavo in obvladovanje depresije v vseh življenjskih obdobjih.

Depresija ni zna?ajska šibkost ali pomanjkljivost, je bolezen, ki lahko
prizadene vsakogar – otroke, mladostnike, odrasle, ženske med
nose?nostjo ali po porodu, starejše … Mnogokrat je ne prepoznamo in
posamezniki ne poiš?ejo ustrezne pomo?i. Tudi zato nas letošnje geslo
Svetovne zdravstvene organizacije ob svetovnem dnevu zdravja opogumlja
Spregovorimo o depresiji

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se je v Sloveniji v obdobju 2008-2015 število prvih obiskov pri zdravniku z zabeleženo diagnozo depresije znižalo, obenem pa se je v istem obdobju število obiskov z diagnozo reakcije na hud stres precej zvišalo. V zadnjih letih je v Sloveniji v porastu tudi število predpisanih antidepresivov (zdravil za zdravljenje depresije in nekaterih drugih bolezni).

Depresija je bolezen, za katero sta zna?ilni dolgotrajna žalost in izguba zanimanja za dejavnosti, v katerih obi?ajno uživamo, ob tem pa je ovirano tudi naše vsakodnevno delovanje, ko s težavo poskrbimo za vsakdanja opravila. Takšne težave trajajo vsaj dva tedna. Osebe z depresijo se obi?ajno soo?ajo tudi z izgubo energije, spremembo teka in spanja, tesnobo, zmanjšano zmožnostjo koncentracije, neodlo?nostjo, nemirom, ob?utkom nevrednosti, krivdo, brezupom, mislimi na samopoškodovanje ali samomor. »Depresija je pogosta motnja razpoloženja, ki pa jo lahko zdravimo. Nastane zaradi najrazli?nejših razlogov in je posledica prepleta dednosti, zgodnjih izkušenj in okolja. Depresijo je pomembno kar najhitreje prepoznati, ustrezno zdraviti in prepre?evati poslabšanja ter ponovitve,« poudarja red. prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, specialistka psihiatrije, predavateljica na Medicinski fakulteti v Ljubljani in strokovnjakinja iz Vzgojnega zavoda Planina. »Depresijo je težko prepoznati, saj se pogosto zavije v telesne simptome bole?in, nelagodja, utrujenosti. Veliko oseb z depresijo poro?a, da so tako sami kot tudi njihov zdravnik na za?etku sumili na druge bolezni. Posameznik je lahko ujet v sklop simptomov depresije, ki se med seboj prepletajo, prekrivajo in oja?ujejo: simptomi depresije v mislih, telesni simptomi depresije, simptomi, ki se kažejo v spremenjenem vedenju in simptomi, ki se kažejo v spremenjenem ?ustvovanju,« pojasnjuje dr. Dernovškova. Depresijo zdravimo s psihoterapijo (z razli?nimi pristopi), z zdravili (antidepresivi) ali s kombinacijo zdravil in psihoterapije. »V psihoterapiji se osredoto?amo predvsem na spreminjanje tistih osebnostnih in življenjskih prepri?anj, ki narekujejo posameznikov na?in življenja in vplivajo na kakovost medosebnih odnosov. V obravnavi depresije so primerni psihoterapevtski pristopi, ki vklju?ujejo opredelitev terapevtskih ciljev in na razumljiv na?in osvetlijo psihološko ozadje depresivne motnje. Depresija je pogosto povezana z nekaterimi prekomerno izraženimi osebnostnimi lastnostmi, kot so pretirana zahtevnost do sebe, storilnostna naravnanost, ustrežljivost v medosebnih odnosih, pretirana samokritika in drugo. Vse to so pomembne teme, ki jih naslavljamo v psihoterapevtskem procesu. Ob tem pa spreminjamo tudi vzdrževalne dejavnike depresije, kot sta na primer umik iz socialnega okolja ali pretirano, neproduktivno premlevanje o možnih razlogih za depresijo,« meni o vlogi psihoterapije kot pomembnem delu strokovne obravnave depresije Aleksandra Meško, specialistka klini?ne psihologije in psihoterapevtka, iz Centra za psihološko svetovanje Persona. Pri zdravljenju depresije imajo pomembno mesto dejavnosti, ki so za posameznika spodbudne in prijetne (potrebno je vztrajanje pri razli?nih dejavnostih, ?etudi nam trenutno morda ni do tega). Koristne dejavnosti so na primer hoja, kolesarjenje, tek in plavanje. »Zlasti za hojo je znano, da 12.000 korakov dnevno lahko pri blagi ali zmerni depresiji nadomesti jemanje zdravil,« pojasnjuje psihiatrinja Mojca Z. Dernovšek.

Podatki o iskanju zdravniške pomo?i zaradi depresije in reakcije na hud stres

V
raziskavah, tudi doma?ih, strokovnjaki ugotavljajo, da se le okoli
polovica oseb, ki jih težave v duševnem zdravju ovirajo v njihovem
vsakodnevnem življenju, obrne po strokovno pomo?. Med vsemi duševnimi
motnjami odrasli najpogosteje obiš?ejo osebnega zdravnika zaradi
depresije, anksioznosti ali reakcije na hud stres. »Po podatkih iz
mednarodne raziskave PREDICT-D, v katero je bila vklju?ena tudi
Slovenija, je depresija prisotna pri okoli 14 odstotkih odraslih
pacientov, ki se zdravijo pri družinskem zdravniku. V obdobju 2008-2015
se je po podatkih zunajbolnišni?ne statistike število prvih obiskov pri
odraslih, starejših od 20 let, z zabeleženo diagnozo ‘depresivna
epizoda’ znižalo v povpre?ju za 34 odstotkov, in sicer v vseh starostnih
skupinah; pri mladostnikih, starih od 15 do 19 let, pa je število
ostalo na približno isti ravni. V primerljivem obdobju se je število
obiskov z diagnozo ‘reakcija na hud stres in prilagoditvena motnja’ pri
mladostnikih in odraslih pove?alo v povpre?ju za 47 odstotkov. V obdobju
2008-2015 se je za 18 odstotkov znižala tudi stopnja hospitalizacij
odraslih (starih 20 let in ve?) zaradi depresije. Število izdanih
receptov za antidepresive, (to so zdravila za zdravljenje depresije in
nekaterih drugih bolezni), se je v tem obdobju pove?alo za 28
odstotkov,« pojasnjuje podatke, zna?ilne za Slovenijo v obdobju osmih let, Nuša Konec Juri?i?, specialistka socialne medicine in javnega zdravja, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Nezdravljena
depresija je eden od dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje, ki je v
Sloveniji velik javnozdravstveni problem. Zato je tako prepoznavi kot
obravnavi depresije kot tudi samomorilnemu vedenju treba namenjati
stalno pozornost. Stopnja samomora je v Sloveniji visoka, najvišja je
med osebami, starejšimi od 65 let. V obdobju med letoma 2000 in 2008 se
je stopnja samomora znižala za kar 32 odstotkov, med letoma 2008 in 2015
pa ostaja bolj ali manj nespremenjena. Pomembno je, da posameznik, ki
se znajde v duševni stiski, o svojih mislih, ?ustvih in potrebah tudi na
glas odkrito spregovori s ?lovekom, ki mu zaupa. To je lahko sorodnik,
prijatelj, sodelavec … zdravnik, psihoterapevt, psiholog, socialni
delavec. Obenem pa bodimo v medosebnih odnosih pozorni in
odprti za ljudi, s katerimi bivamo in se z njimi sre?ujemo – ?e vidimo,
da je nekdo v stiski, se z njim o tem pogovorimo in mu pokažimo, da nam
je mar,« še dodaja Nuša Konec Juri?i?.

Kampanja Svetovne zdravstvene organizacije: da bi ?im ve? ljudi z depresijo poiskalo in prejelo pomo? Letošnji svetovni dan zdravja je usmerjen v ozaveš?anje o depresiji in ga Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) obeležuje pod sloganom Spregovorimo o depresiji. S kampanjo, ki se je za?ela 10. oktobra 2016, želi dose?i, da bi ?im ve? ljudi z depresijo poiskalo in tudi prejelo ustrezno pomo?. Številni ljudje ne poiš?ejo pomo?i zaradi stigme. K destigmatizaciji depresije pripomore tudi odprt pogovor – o depresiji lahko govorimo v družini, s prijatelji, zdravstvenimi strokovnjaki, v šolah, na delovnem mestu, zasebno in javno, tudi na socialnih omrežjih. V sklopu kampanje bodo tudi v Sloveniji v teh dneh in naslednjih mesecih krožili informativni letaki SZO o depresiji, namenjeni splošni javnosti, starejšim, nose?nicam in ženskam po porodu, mladim odraslim in svojcem oseb z depresijo. Na svetovni dan zdravja, 7. aprila 2017, bo v Celju, v Narodnem domu, nacionalno strokovno sre?anje pod naslovom Depresija skozi življenjska obdobja – prepoznavanja, obravnava in obvladovanje, ki ga organizirata Nacionalni inštitut za javno zdravje in Mestna ob?ina Celje. V Celju ta dan pri?akujejo ve? kot 200 strokovnjakov iz razli?nih sektorjev in iz vseh slovenskih regij..

Psihoedukativne delavnice v podporo osebam z depresijo in mreža svetovalnic za pomo? v stiski

Na
podro?ju varovanja duševnega zdravja odraslih so na Nacionalnem
inštitutu za javno zdravje v letih 2014 in 2015 pripravili program
delavnic v podporo osebam, ki se soo?ajo z depresijo, anksioznostjo in
stresom, ter njihovim svojcem. V praksi zdravstvenovzgojnih centrov vseh
zdravstvenih domov so na voljo tako imenovane psihoedukativne delavnice,
ki jih vodijo diplomirane medicinske sestre in psihologi. Udeležencem
pomagajo pri razumevanju njihove bolezni in težav, jim nudijo priložnost
izmenjave izkušenj ter u?enja preprostih tehnik za lažje soo?anje z
življenjskimi zahtevami in situacijami. Od leta 2014 do konca leta 2016
je bilo izvedenih 422 delavnic, ki se jih je udeležilo 3200 oseb. »Ve?ina
udeležencev je z delavnicami izredno zadovoljnih, predvsem zato, ker se
v njih ?utijo razumljene in sprejete. Navdušeni so nad razli?nimi
miselnimi vajami ter tehnikami sproš?anja, še posebno, ko za?utijo, da
dejansko vplivajo na spremembo njihovega po?utja in doživljanja.
Nekateri se udeležijo vseh treh delavnic in tako okrepijo pridobljena
znanja in veš?ine,« opisuje ugodne odzive v programu Nuša Konec Juri?i?.

Pomemben vir pomo?i predstavlja tudi mreža 10 svetovalnic za pomo? v ?ustveni stiski,
ki deluje pod okriljem Centra za psihološko svetovanje Posvet (pri
vzpostavljanju mreže svetovalnic je partnersko sodeloval tudi Nacionalni
inštitut za javno zdravje v projektu MO? Norveškega finan?nega
mehanizma v letih 2015 in 2016). V svetovalnicah v Ljubljani, Kranju,
Celju, Slovenj Gradcu, Murski Soboti, Sevnici, Laškem, Novi Gorici,
Postojni in Kopru je v letu 2016 poiskalo individualno svetovalno pomo?
ve? kot 1000 ljudi. Svetovalnice so pomembno dopolnilo ostalim virom
pomo?i, saj so za ljudi laže dostopne – brez napotnice in dolgih
?akalnih dob. Za ve? kot 40 odstotkov klientov predstavljajo prvi vir
pomo?i, ki so ga uspeli uporabiti pri razreševanju svojih težav.

Podpora nose?nicam in ženskam po porodu

Ena
od skupin, ki ji ob svetovnem dnevu zdravja na Nacionalnem inštitutu za
javno zdravje namenjajo poglobljeno skrb, so nose?nice in ženske po
porodu. »Nose?nost, rojstvo otroka in materinstvo so za
vsako žensko velika življenjska prelomnica. Ob?utki ob tem so mešani,
med drugimi pridejo tudi skrbi, utrujenost in žalost. Obi?ajno ti
ob?utki hitro izzvenijo, ?e pa vztrajajo, obstaja možnost, da ima ženska
depresijo. Dobro je, da vemo, da je depresija v nose?nosti in po
rojstvu otroka dokaj pogost pojav. Z njo se sre?a vsaka šesta ženska, ki
je rodila. V Sloveniji to pomeni približno 3.300 žensk na leto. ?e
obporodne depresije ne zdravimo, lahko traja mesece ali se ponavlja še
vrsto let. To lahko slabo vpliva na naše zdravje in zaradi tega tudi na
otrokov razvoj,« pojasnjuje dr. Zalka Drglin, raziskovalka na podro?ju reproduktivnega zdravja, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V projektu Skupaj za zdravje Norveškega finan?nega mehanizma so vzpostavili spletno rubriko, namenjeno informiranju o obporodni depresiji na naslednji povezavi.
Nose?nice in ženske po rojstvu otroka lahko neposredno dostopajo do
anonimnega spletnega vprašalnika o tveganju za depresijo (EPDS) s
povratnimi informacijami in po potrebi z usmeritvijo na strokovno pomo?.
Na naslovu www.nijz.si/dusevnozdravje-pomoc je objavljen tudi seznam virov strokovne pomo?i v zdravstvenem sistemu s kontakti strokovnjakov s podro?ja duševnega zdravja.

Po mnenju strokovnjakov Nacionalnega inštituta za javno zdravje bi morali v Sloveniji na podro?ju varovanja duševnega zdravja še bolj kot doslej delovati preventivno in napore organizirano usmeriti v krepitev osebnostne ?vrstosti posameznika, da se bo laže prilagajal hitri dinamiki življenja, v povezovanje strokovnjakov in organizacij ter posebno skrb nameniti ranljivim družbenim skupinam. Preventivni pristopi vklju?ujejo tudi razvoj in implementacijo programov za otroke in mladostnike.

Izvirna novica: www.nijz.si , 3. april 2017
Prispevek je last medija: www.nijz.si