Pomo? bi morala biti dostopnejša znotraj zdravstvenega sistema

“Zaradi nezadostne mreže psihološke pomo?i znotraj zdravstvenega sistema se duševne stiske med prebivalstvom še poglabljajo,” opozarjajo v Zbornici klini?nih psihologov Slovenije.

Ob današnjem svetovnem dnevu zdravja, ki je posve?en depresiji in ga obeležujemo z geslom  spregovorimo o depresiji, Svetovna zdravstvena organizacija sledi cilju, da bi ve? ljudi z depresijo poiskalo in tudi prejelo ustrezno strokovno pomo?.

Svetovna zdravstvena organizacija WHO je marca 2017 ocenila, da ve? kot 300 milijonov ljudi po svetu živi z depresijo in da ta predstavlja vodilni razlog obolevnosti in oviranosti v vsakodnevnem funkcioniranju.

Po podatkih WHO se življenjska prevalenca depresije giblje od 5 do 12 dvanajst za moške in 10 do 25 odstotkov za ženske. “Prevalenca depresije se v zadnjih letih pove?uje v zgodnejših razvojnih obdobjih, za?etek depresivne motnje pa sega vedno pogosteje v adolescenco in obdobje zgodnje odraslosti. ?eprav obstaja za depresijo u?inkovita pomo?, jo prejme manj kot polovica ljudi v svetu,” opozarjajo v Zbornici klini?nih psihologov.

 Znotraj zdravstvenega sistema

V Zbornici opozarjajo na pomembnost dopolnjevanja mreže dostopnih programov pomo?i znotraj zdravstvenega sistema predvsem s hitro dostopnimi oblikami psihološke pomo?i, utemeljenimi na znanstvenih spoznanjih in podprtimi z dokazi o u?inkovitosti. Med psihološkimi oblikami pomo?i, ki so dostopne v Sloveniji, so to vedenjsko-kognitivna, psihoanaliti?na in sistemska družinska terapija.

“?e želimo biti u?inkoviti pri zamejevanju številnih neugodnih posledic nezdravljenih ali pozno zdravljenih motenj razpoloženja tako za posameznika kot za celotno družbo, moramo okrepiti predvsem mrežo skrbi za duševno zdravje na primarni ravni zdravstvenega sistema, torej v ambulantah zdravstvenih domov v celotni Sloveniji,” pravi predsednica Zbornice klini?nih psihologov, dr. Sana ?oderl Dobnik.

Pojasnjuje, da imamo trenutno za otroke in odrasle skupaj v zdravstvenih domovih zgolj 55 specialisti?nih ambulant za klini?no psihologijo, kjer lahko ljudje v stiski dobijo psihološko pomo?, ?akalne dobe za terapevtske obravnave pa so povsod predolge.

“Skrb za duševno zdravje Slovenk in Slovencev bi bilo treba nujno izboljšati s preglednim sistemom stopnjevanih oblik pomo?i znotraj zdravstvenega sistema,” menijo v zbornici. Depresija se namre? po njihovih izkušnjah lahko pojavi kot prehodna in s pravo?asno obravnavo obvladljiva motnja razpoloženja brez dodatnih zapletov, lahko pa je le eden od simptomov globljih težav v duševnem zdravju, bolezni odvisnosti in zapletenih družinskih, delovnih ali širših okoljskih dejavnikov.

“Prav tako ne zmanjšuje samo kakovosti življenja obolelega, ampak bistveno vpliva tudi na njegove bližnje. Kot smo si ljudje tudi sicer razli?ni, se med seboj razlikujemo tudi v tem, kakšen je potek depresivne motnje, odzivnost na zdravljenje ter v dejavnikih tveganja in zaš?itnih dejavnikih,” opisujejo. U?inkovito zdravljenje je po njihovih besedah vedno prilagojeno posamezniku in tako morajo strokovnjaki pri na?rtovanju najprej opredeliti vse dejavnike, ki so prispevali k nastanku in vzdrževanju motnje: “Zato je pomembno, da imajo na voljo tako programe, namenjene predvsem sekundarni preventivi kot programe zdravljenja, prilagojene razli?nim potrebam iskalcev pomo?i.”.

 Žalost in tesnobnost

(Foto: Profimedia)

“Ko je ?lovek preplavljen z vztrajnimi ob?utji žalosti, tesnobnosti ali notranje praznine in se spoprijema z zmanjšanimi zmožnostmi na vseh podro?jih vsakodnevnega življenja, potrebuje jasne informacije o tem, kje in kakšno obliko pomo?i lahko dobi,” je prepri?ana predsednica.

Nedopustno se ji zdi, da potuje od naslova do naslova, se spopada s ?akalnimi dobami, napotnimi dokumenti, preverjanjem referenc razli?nih terapevtov in preizkušanjem razli?nih, pogosto povsem neu?inkovitih samopla?niških oblik pomo?i. “Neuspešni poskusi zdravljenja še dodatno poslabšajo potek bolezni, saj ?lovek, ki je že ve?krat neuspešno poskušal obvladati svoje težave, izgubi tako zaupanje v strokovnjake, kot tudi upanje, da je izboljšanje sploh mogo?e. S tem se še pove?a tudi ogroženost za samomor,” opozarjajo.

Posebej opozarjajo tudi na pomembnost pravo?asne in u?inkovite obravnave depresivnih motenj pri nose?nicah in pri starših, ki skrbijo za otroke: “Nezdravljena oziroma dlje trajajo?a depresija pri starših je pomemben dejavnik tveganja za ?ustvene in vedenjske težave otrok. Prav tako je klju?no, da lahko strokovnjaki zagotovijo pravo?asno in u?inkovito pomo? za otroke in mladostnike, ki so v primeru težav v duševnem zdravju še posebej ranljivi, saj se te pogosto nadaljujejo v  odraslosti.”

?akalne dobe v ambulantah klini?nih psihologov se tudi za otroke po njenih besedah v zadnjih letih le podaljšujejo in so že nekaj ?asa nedopustne, za prvi pregled je potrebno ?akati tudi do 12 mesecev, za terapevtsko obravnavo pa še dlje.

Avtorica: A. Š. / Ljubljana

Izvirna novica: zurnal24.si, 7. april 2017

Prispevek je last avtorja in medija zurnal24.si,