Obrazi prihodnosti: Ko imate težave, pogovarjajte se, pogovarjajte …

?eprav je družba strpnejša do mladostniških težav in se najstniki lažje odlo?ijo poiskati pomo?, je pot do odprave takšnega stanja vse prej kot preprosta.

Danes se veliko govori o stiskah in duševnih boleznih že pri mladostnikih. Je zdaj res ve? stisk in pritiska na mlade ali jih je bilo v preteklosti ravno toliko, pa se o tem ni govorilo? Kako naj si pomagamo, ko se znajdemo v težavah, in kam iti po pomo?, ?e je stiska res huda? Na Gimnaziji Brežice se lahko dijaki v stiski obrnejo na šolsko psihologinjo in specialistko klini?nopsihološkega svetovanja dr. Gordano Rostohar, ki jim svetuje, veliko o teh težavah pa ve tudi profesorica psihologije Polona Masnec.

Ali menite, da se danes ve? mladih znajde v stiski in zakaj?

Rostoharjeva: Menim, da stiske niso druga?ne, ampak je pomo? dostopnejša kot v mojih gimnazijskih letih, ko takšnih možnosti nismo imeli. Pa tudi ozaveš?eni nismo bili toliko o pomembnosti stisk. ?e je u?itelj opazil, da si žalosten, se ti je poskušal približati in se pogovoriti, ni pa bilo priporo?il za psihologa, terapevta idr., ker jih sploh ni bilo.

Masne?eva: Da, ?eprav ne vem, ali se jih ve? znajde ali se to le bolj pokaže. Tudi sama sem se ve?krat vprašala, zakaj; morda se bo slišalo grdo, ampak menim, da preve? poudarjamo individualnost vsakega posameznika, tako otrok meni, da je sam v svojih stiskah, saj je tako edinstven, da ga nih?e ne more razumeti, ta svet pa je krut, ker se njegovi edinstvenosti no?e prilagoditi. Menim, da so mladi veliko krhkejši kot v?asih.

To pomeni, da se je ve? težav potla?ilo?

Rostoharjeva: Zagotovo. Težava pa je, da ?e imaš problem v družini, ga ne moreš reševati v takšnem krogu. Sicer pa so družine razli?ne, nekatere se veliko pogovarjajo o svojih težavah in spodbujajo otroke, da o svojih ?ustvih govorijo, v drugih pa so zelo mo?na sporo?ila: o tem se ne govori, ti moraš biti mo?en, to ni pomembno; a mladostnik to vseeno doživlja.

Kaj pa, ?e je tako ravno zato, ker se danes bolj govori o stiskah mladih?

Masne?eva: Da, ravno primer samopoškodovanja je takšen: bolj se o tem govori, ve? idej dobiš, kaj vse bi lahko tudi sam poskusil. Tudi neko? so bili mladi v stiski, pa se je le redko kdo domislil rezanja.

Torej menite, da je ozaveš?enost dobra ali slaba plat?

Masne?eva: Ozaveš?enost je dobra, le v lai?ni populaciji je mogo?e preve? enostranska. Laik tako dobi le idejo in ne cele slike v smislu družinske slike ljudi, ki imajo neko motnjo.

Ali dijaki prihajajo k vam in govorijo o svojih težavah?

Rostoharjeva: Velikokrat se dijaki raje odlo?ijo iti k nekomu, ki jih ne pozna oz. ne pozna njihove izkušnje, posebej ko gre za slabe izkušnje s šolo ali pa se ne ?utijo dobro sprejeti v razredu. V?asih gre za zelo poglobljene stiske, ki jim lahko pravimo že osebnostna motnja – takrat si raje poiš?ejo pomo? kakšnega strokovnjaka. Dijaki prihajajo v šolsko svetovalno službo in v?asih tudi ne želijo, da bi to kdo izvedel. Lahko pridejo sami, pa starši to vedo, v?asih ti celo pokli?ejo, jaz povabim dijaka ali mu obisk priporo?i profesor, sošolci povedo, da imajo v razredu nekatere težave, in skupaj iš?emo rešitev … Ni samo en na?in, v takšni službi je treba biti zelo fleksibilen in imeti široko znanje, da veš, kdaj lahko pomagaš, kdaj moraš dijaka usmeriti, kdaj je stvar nujna ali pa ni tako komplicirana.

Masne?eva: Pridejo, a manj kot k svetovalni delavki. Moja primarna funkcija je u?iteljica psihologije, dvojna vloga je vedno nehvaležna – hkrati nekoga pou?uješ in ti zaupa kaj zelo osebnega. Dijaki prihajajo k meni, ko svetovalne delavke ni ali pa se jim zdi, da me bolje poznajo kot njo.

O kakšnih stiskah najve? govorite?

Rostoharjeva: Šola in družina sta najpogosteje obravnavani, tudi odnosi s prijatelji, vprašanja o prihodnosti (karierna orientacija), k sre?i je manj takšnih, kot so zlorabe, ali pa o tem le tako malo izvemo.

Masne?eva: Zadnje ?ase so to anksioznost, ob?utek tesnobe, dušenja, pani?ni napadi, ob?utek, da ?esa na bodo zmogli, da bodo razo?arali starše. Govorimo tudi o težavah z identiteto. Sprašujejo se: kdo sem, kaj ho?em, ali je to, da ne vem, kaj ho?em narediti sam s seboj, normalno. 

Težave po navadi rešite?

Rostoharjeva: Skupaj jih uspešno rešimo. Pomembno je, da ?loveku pomagaš, tako da ga usmerjaš, mu svetuješ, vodiš in ne rešuješ težav namesto njega. Pri svetovanju moramo vedno izhajati iz svetovanca. On sam si postavi cilje, moram jih upoštevati, mu pa svetujem in predlagam tudi razmislek o možnostih, ki jih vidim jaz.

Masne?eva: Vedno stvari razrešimo vsaj toliko, da dijak vidi kakšno rešitev. Od njega pa je odvisno, kako bo to upošteval, saj je tu potrebna samodisciplina. Sploh pri težavah z u?enjem, anksioznih in pani?nih napadih …

Kaj svetujete mladim, ki so v stiski?

Rostoharjeva: Imamo denimo dijaka, ki mu odli?ne ocene ne pomenijo dosti, vsaj ne toliko kot njegovim staršem, sam veliko raje igra v gledališki skupini, vendar ga vseeno poskušam motivirati in dose?i kompromis, da je šolski uspeh vseeno pomemben in bo moral tudi na sprejemnih izpitih pokazati znanje. Ko bo igral kakšno gledališko igro, se bo spomnil na obravnavano delo pri književnosti in ga bo morda zato bolje razumel. Pri nikomer ni dolo?enega vzorca dela, zame je ?isto vsakdo nov izziv. Pomembno je vedeti, da osebnostno zorimo, ko nam je hudo, ko nekaj razrešujemo, ne pa ko doživljamo ugodje. Ni glavna težava, da imajo mladi probleme, ampak to, da jih mogo?e niso pripravljeni aktivno reševati.

Ali je pogovor s starši klju? do reševanja problemov??

Masne?eva: Da, ?e so dobri poslušalci. Starši nas poslušajo skozi prizmo svojih pri?akovanj, sliko o nas, težko pogledajo zunaj tega. Tudi sami se morajo dobro po?utiti. ?e imajo težave v službi, svojem življenju, bodo težko poslušali tudi svojega otroka. Vsekakor pa so odnosi v družini podlaga za poznejše težave ali dobro funkcioniranje posameznika.

Depresija se priplazi po?asi O duševnem zdravju je za Dnevnik govorila tudi dr. Helena Jeri?ek Klanš?ek, ki je profesorica slovenš?ine in primerjalne književnosti, magistrirala in doktorirala pa je iz socialne pedagogike. Zaposlena je na Nacionalnem inštitut za javno zdravje. V zadnjih letih se ukvarja z duševnim zdravjem, stresom, depresijo, komuniciranjem in drugimi problemi današnjega ?asa. Kako prepoznati simptome depresije pri sebi in kako prepoznati nekoga, ki je v stiski? Depresija se ponavadi pojavlja po?asi. Posameznik opazi, da se je nekaj v njegovem življenju spremenilo, šele takrat, ko se simptomi in težave poglobijo. Pri sebi lahko opazimo simptome depresije, ?e pogosto razmišljamo, da smo nevredni, slabi ter da nam ni pomo?i. ?lovek, ki se spoprijema z depresijo, pogosto doživlja žalost, tesnobo, napetost, razo?aranje in ob?utke krivde, telesni simptomi se kažejo kot bole?ine v telesu, utrujenost ter kot pomanjkanje energije in teka. Simptomi, ki se kažejo na ravni vedenja, so umikanje v samoto, poležavanje, jok, opuš?anje dejavnosti, slaba skrb zase, slab spomin in slaba pozornost. Mladostnik kaže depresivne znake, kadar ima težave v odnosih z vrstniki, v šoli in družini. Stvari, ki so mladostnika prej veselile, mu zdaj ne prinašajo nobenega zadovoljstva. Kako pomagati duševno obolelim? Posameznik, ki se spopada z blago depresijo, si lahko pomaga tako, da si naredi seznam dejavnosti, ki jih ima rad. Pomembno je, da se ne obremeni preve?. Za ozdravitev pri globoki depresiji je poleg spodbudnih dejavnostih nujno tudi hkratno jemanje zdravil. Mladostnike je treba spodbujati, da se ukvarjajo s spodbudnimi in prijetnimi dejavnostmi, ki jim pomagajo obvladovati stres. Poskušamo se z njim pogovoriti, mu ponudimo podporo in jih spodbujamo, da razmišljajo o pozitivnih stvareh. Kakšen je po vašem mnenju odnos družbe do duševno obolelih, se družba zaveda stisk mladostnikov? Odnos družbe do duševno obolelih je ves ?as pretežno odklonilen. Posamezniki, ki imajo težave z duševnim zdravjem, so ponavadi deležni manjše solidarnosti, saj ljudje težko sprejemamo, da je tak ?lovek ranljivejši in manj u?inkovit. Toda družba danes v primerjavi s preteklostjo lažje sprejema duševno obolele. Zaradi mnenja in odziva družbe posamezniki, ki so v stiski, pogosto pomo?i ne poiš?ejo pravo?asno.

Avtorici: Gimnazija Brežice , Eva Gramc, Julija Laznik

Izvirna novica:dnevnik.si, 12. april 2017

Prispevek je last avtorja in medija dnevnik.si