Zdravila na recept, pogovori samopla?niški
O tem, kakšne so težave mladostnikov in kako jim pomagati, smo se pogovarjali s psihoterapevtkama Tjašo M. Kos in Mojco Studen.
Podatki o vse ve?jem številu mladih, ki dobivajo diagnoze duševne bolezni in recepte za psihiatri?na zdravila, zbujajo skrb in odpirajo številna vprašanja. Raziskave kažejo, da so ?akalne dobe v zdravstvenih ustanovah predolge, obravnave redke in prekratke, zdravila velikokrat predpisana prehitro in rutinsko. O tem, kakšne so danes težave mladostnikov in kako jim pomagati, smo se pogovarjali s psihoterapevtkama Tjašo M. Kos in Mojco Studen.
Izsledki raziskave, ki so jo pred kratkim predstavili na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, so pokazali, da so mladi v stiskah pogosto deležni neprimerne obravnave. Med težavami, zaradi katerih so poiskali pomo?, so bile depresije, anksioznost, motnje hranjenja, samopoškodovanje in samomorilne misli oziroma poskusi in stanja po raznih vrstah nasilja (spolnega, v družini, medvrstniškega), ve?inoma pa so naleteli na zelo dolge ?akalne dobe, obravnave so bile zelo redke in tudi kratkotrajne, marsikdaj geografsko oddaljene.
Zaradi strahu pred stigmatizacijo in ozna?enostjo med vrstniki so se najve?krat izogibali svetovalnim službam v šoli in se raje obrnili na osebne zdravnike, po pomo? so prišli šele takrat, ko so bile razmere res alarmantne. Raziskavo so sicer izvedli med 131 ljudmi, starejšimi od 20 let, ki so spregovorili o svoji mladostniški izkušnji spopadanja s stiskami. Številni med njimi s pomo?jo niso bili zadovoljni, kar so povezovali predvsem z odnosom strokovnjakov do njih. Cenili so namre?, ?e so bili zainteresirani, spoštljivi, prijazni, odprti in jih niso patologizirali. Velik delež je dobil predpisana zdravila, nekaterim so jih, po lastnem mnenju, predpisali prehitro in rutinsko, brez poznavanja njihovih okoliš?in.
O tem, da se v Sloveniji, podobno kot drugje po Evropi, mladim predpisuje vse ve? psihoaktivnih zdravil, pri?a že statistika. V sedemletnem obdobju, od leta 2008 do 2015, je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) število otrok in mladostnikov, starih od 15 do 19 let, s kon?no diagnozo duševne in vedenjske motnje naraslo za 71 odstotkov. V tem ?asu se je število receptov za psihiatri?na zdravila pove?alo za skoraj polovico. Mladi so v raziskavi, ki jo je vodil dr. Bojan Dekleva, govorili tudi o osamljenosti, prepuš?enosti samim sebi. Med mogo?e rešitve so raziskovalci uvrstili »razvijanje socialnih mrež, prostorov in dejavnosti, ki bodo mladim omogo?ali doživljati ob?utek pripadnosti in sprejetosti. To je protiutež atomizaciji in individualizaciji, ki povzro?ata duševne stike in otežujeta iskanje pomo?i.« In pa, seveda, podporo njihovih bližnjih.
Dodaj odgovor