?lovek je edino živo bitje, sposobno soditi sebi
?udežni stavek ne obstaja, a ?loveka v stiski ne zmerjajte v slogu Saj ne razmišljaš o ?em neumnem?
Najtežja življenjska lekcija, ki se je mora ?lovek nau?iti, ni tista, kako oditi, ?e mu zmanjka tal pod nogami, ampak kako ostati. Re?e se ji lekcija o mostovih: katere pre?kati in katere porušiti za seboj? Preve? – ali premalo – mostov postavlja ?loveka pred preizkušnje, pred katerimi kloni. Si vzame, kar velja za sveto: življenje. Darwin je sicer verjel v mo? naravne selekcije, ki ne bo dopustila, da bi kakšno živo bitje pokon?alo – sebe. A prav to se je zgodilo.
Rezultat naravne selekcije je bitje, ki velja za najbolj vzdržljivo »žival« in ki je edino sposobno narediti samomor: to je ?lovek, ugotavlja britanski evolucijski psiholog Nicholas Humphrey. V 21. stoletju si v svetu vsakih 40 sekund nekdo vzame življenje. Je torej samomor stranski produkt razvoja ?loveške inteligence? ?e to drži, potem padejo vse teorije o tem, da so za samomor krive – bolezni duše. ?loveška vrsta je edina, ki se je dvignila nad biologijo, tudi edina, ki verjame, da je pobeg s tega sveta pobeg od bole?ine in zato racionalna poteza in takojšnja rešitev vseh težav po modelu »pain and brain«*, kot ga je poimenoval psihoterapevt Clifford Soper. Samomor je v bistvu le »samoevtanazija« in za Humphreya predvsem napaka ?loveške vrste, saj predstavlja zanesljivo pot do izumrtja. Pot, ki je pravzaprav samo tanka linija med voljo do življenja in voljo do smrti.
Samomor, pravijo preživeli, pogosto ni na?rtovan, zanj je potreben zgolj impulz. Po tistem, seveda, ko je ?lovek prispel do vrha ledene gore in do pekla lastnega gorja. Saj res, se vprašuje Humphrey, zakaj bi nekdo za to, da spije strup, si prereže žile ali sko?i z mostu, potreboval ?ustveno inteligenco ali celo prakti?no znanje? Dobra tretjina od ve? kot tristo kitajskih pacientov je po tistem, ko je po poskusu samomora pristala v bolnišnici, potrdila, da so za »razmislek« potrebovali manj kot deset minut, dobra polovica je dejala, da so pomišljali manj kot dve uri. Približno 2400 Zemljanom vsak dan »razmislek« uspe. Kot bi v enem dnevu z obli?ja izginila vsa Re?ica ob Savinji …
Dodaj odgovor