Mojca Z. Dernovšek, psihiatrinja: Tesnobe ne moremo odpraviti, lahko pa jo nadziramo

Kako se lahko tesnoba iz koristnega ?ustva, ki nas varuje pred nevarnostmi, razvije v uni?ujo?o silo naše duševnosti? Psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek odgovarja – z u?enjem. V življenju se napa?no nau?imo, da je nekaj nevarno, pa to v resnici ni.

Pri anksioznih motnjah tesnoba ni ve? varovalno ?ustvo, temve? škodljiva ovira. ?loveka sicer ne bo ubila, mu bo pa poslabšala kakovost življenja, pravi sogovornica. Kako pretrgati spiralo strahu? Prava pot je soo?enje s tistim, kar v nas sproža iracionalno tesnobo.

Mojca Zvezdana Dernovšek je doktorica medicine, specialistka psihiatrije. Ima naziv redne profesorice za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, hkrati pa dela kot psihiatrinja v Zdravstvenem domu Sevnica. V okviru predmeta Duševno zdravje na ljubljanski medicinski fakulteti pokriva tri vsebine: predava o nevrotskih, stresnih in somatoformnih motnjah ter o motnjah razpoloženja, študente pa tudi pou?uje, kako pri pacientih oceniti ogroženost za samomor. Posebno pozornost sva v intervjuju ob svetovnem dnevu duševnega zdravja namenili temi, ki jo med drugim predava na medicinski fakulteti, to je anksioznim motnjam. Te so poleg depresije med najpogostejšimi duševnimi motnjami na svetu, tudi v Sloveniji.

Duševne motnje povezujemo z možgani, vendar novejše raziskave iš?ejo klju? duševnega zdravja drugje – v ?revesnih mikrobih. Ali je psihiatrija pred odkritji, ki bodo do temeljev spremenila razumevanje in zdravljenje duševnih motenj?

V psihiatriji smo veseli vsake novosti, ne samo v povezavi s ?revesjem, temve? tudi z vnetnimi procesi, hormonskim ravnovesjem, poškodbami … Delitev na duševno in telesno je nesmiselna, saj so vse duševne funkcije povezane z možgani, možgani pa so nekaj zelo organskega. ?e bomo v prihodnosti neko duševno motnjo lahko dokazali z ustrezno preiskavo, bo to lažje ne samo za ljudi, ki se z njo spoprijemajo, temve? tudi za nas, ki jo zdravimo. Pogostokrat smo namre? deležni o?itkov, da smo si duševne motnje izmislili in da zdravimo nekaj, ?esar ni. Žal ni tako enostavno.

In ?e se bo izkazalo, da so duševne motnje posledica neravnovesja v našem ?revesju, bomo namesto antidepresivov jemali probiotike?

Ja, recimo. Pa saj mi že danes vemo, da zdrav življenjski slog, vklju?no z zdravo prehrano, vpliva tako na telesno kot duševno zdravje. To, kar je dobro za telo, je dobro tudi za našo duševnost in obratno.

POGLEJ CELOTEN PRISPEVEK NA RTVSLO.SI  >>>>