Obremenjujo?e izkušnje v otroštvu pomembno zaznamujejo zdravje in življenje v odraslosti

Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Nacionalni inštitut
za javno zdravje (NIJZ) sta izvedla raziskavo o obremenjujo?ih izkušnjah
v otroštvu in njihovo povezanost s funkcioniranjem v odraslosti.

Ugotovitve kažejo, da je tri ?etrine anketiranih v otroštvu doživelo
vsaj eno obremenjujo?o izkušnjo, kar ?etrtina pa jih je poro?alo o
štirih ali ve? obremenjujo?ih izkušnjah.Pri teh velja, da imajo ve?jo
verjetnost za razli?ne fizi?ne in duševne bolezni, psihosomatske
simptome in tvegana vedenja.

Obremenjujo?e izkušnje v otroštvu so potencialno travmati?ni dogodki
ali izkušnje v prvih 18 letih življenja, kamor sodi psihi?no, fizi?no,
spolno nasilje (oziroma zloraba); psihi?no in materialno zanemarjanje;
nasilje med odraslimi ?lani gospodinjstva, zasvojenost ali duševne
težave ?lanov gospodinjstva, kriminalno dejanje ?lanov gospodinjstva ter
lo?itev staršev oziroma prekinitev stika med otrokom in starši zaradi
smrti starša, zapustitve ipd.

V Sloveniji smo v 2019 prvi?
ugotavljali razširjenost obremenjujo?ih izkušenj v otroštvu  ter
povezave le-teh z zdravjem posameznikov in razli?nimi vidiki njihovega
funkcioniranja in kakovosti življenja v odraslosti.

Dobra ?etrtina poro?a o štirih ali ve? obremenjujo?ih dogodkih

Ve?ina
(76 %) anketiranih je v otroštvu doživela vsaj eno obremenjujo?o
izkušnjo od desetih, kar 27 % udeležencev raziskave je poro?alo o štirih
ali ve? obremenjujo?ih izkušnjah. Najve? udeležencev poro?a o ?ustvenem
(56 %) in fizi?nem nasilju (43%) odraslih ?lanov gospodinjstva (vsaj
enega ?lana) nad njimi, malo manj kot tretjina poro?a o smrti biološkega
starša, lo?itev staršev, zapustitev s strani starša, približno ?etrtina
jih poro?a o ?ustvenem in fizi?nem zanemarjanju, dobra petina poro?a o
zasvojenosti vsaj enega odraslega ?lana gospodinjstva. Dobra osmina
poro?a o nasilju med odraslimi v gospodinjstvu, slaba petina pa o
duševni  motnji ?lana gospodinjstva. Najnižja sta odstotka o poro?ani
spolni zlorabi ter kriminalnem dejanju ?lana gospodinjstva.

Obremenjujo?i dogodki pomembno povezani s slabšim fizi?nim in duševnim zdravjem, tveganim vedenjem in zasvojenostmi

Udeleženci,
ki so doživeli štiri ali ve? obremenjujo?ih dogodkov v otroštvu, imajo
 v primerjavi s tistimi, ki niso doživele nobenega obremenjujo?ega
dogodka, ve?jo verjetnost za fizi?ne težave in bolezni, kot so npr.
sr?ne bolezni, bolezni dihal, težave s š?itnico, migreno, ravno tako pa
tudi za duševne težave in bolezni – npr. depresijo, anksioznost,
obsesivno-kompulzivno motnjo. Poleg tega imajo udeleženci z ve?
obremenjujo?imi dogodki tudi ve?jo verjetnost za tvegano pitje alkohola,
kajenje, razli?ne oblike zasvojenosti ter psihosomatske težave, npr.
glavobol, nepojasnjene bole?ine v želodcu, prsih, nespe?nost itd.

Ker
gre za novo in slabo raziskano problematiko, bo treba v prihodnje
narediti ve? za zavedanje in razumevanja obremenjujo?ih izkušenj v
otroštvu v slovenskem prostoru. Vendar pa zavedanje in razumevanje sama
po sebi nista dovolj. Zelo smiselno je zavestno, sistemati?no in
kontinuirano naslavljanje obremenjujo?ih izkušenj v otroštvu. V
Sloveniji že obstajajo nekatere aktivnosti za izboljšanje zdravja in
dobrobiti posameznikov (tako otrok kot odraslih), družin in skupnosti,
ki do neke mere zaobjamejo tudi podro?je obremenjujo?ih izkušenj v
otroštvu. Korak naprej bi bil oblikovanje strategije celovitega
naslavljanja te problematike: od prepre?evanja, zgodnjega prepoznavanja,
spremljanja, do preoblikovanje relevantnih organizacij, da bi bile
utemeljene na razumevanju travme, in podpore osebam z obremenjujo?imi
izkušnjami v otroštvu  in njihovim družinam.

Ve? podatkov je na voljo v kratki publikaciji Obremenjujo?e izkušnje v otroštvu in posledice v odraslosti

Ve? o raziskavi:

Raziskava
je potekala leta 2019. Kon?ni vzorec je sestavljen iz 4.939 anket. V
vzorcu je malo ve? žensk (50,9 %) kot moških (49,1 %). Povpre?na starost
je 47 let. Od udeležencev jih ima 43,9 % najve? poklicno izobrazbo,
31,0 % strokovno srednješolsko in gimnazijsko izobrazbo ter 25,0 %
višješolsko ali visokošolsko izobrazbo.

Raziskava
je del Ciljnega raziskovalnega projekta “Prevalenca in dolgoro?ni
vplivi obremenjujo?ih izkušenj v otroštvu na funkcioniranje v
odraslosti” (št. V5-1712).

Financerja: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za zdravje.

Nosilna institucija: Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani (Metka Kuhar – vodja projekta, Nina Mešl)

Soizvajalec: NIJZ (Helena Jeri?ek Klanš?ek, Gaja Zager Kocjan, Zalka Drglin, Ada Ho?evar Grom)

https://nijz.si/sl/obremenjujoce-izkusnje-v-otrostvu-pomembno-zaznamujejo-zdravje-in-zivljenje-v-odraslosti