“Izkazalo se je, da je stanje v Sloveniji mnogo hujše, kot se je mislilo!”
Minister za zdravje je ob začetku mandata zagotovil, da je vlada med svoje prioritete uvrstila tudi skrb za duševno zdravje. Dejal je, da bo v
letu 2023 uredil vse, kar je nujno za izboljšanje dostopnosti do pomoči in za odpravo kršitev človekovih pravic na tem področju. S tem namenom
je ministrstvo uvedlo Sektor za duševno zdravje in demenco, ki ga vodi naša sogovornica Mojca Zvezdana Dernovšek. “Stanje po covidu je mnogo hujše, kot se je mislilo prej,” opozarja priznana psihiatrinja.
Na področju duševnega zdravja imamo v Sloveniji veliko težav, ki trajajo že leta in leta. Dostopnost služb za pomoč tako otrokom in mladostnikom kot starejšim je slaba, razlog je v skokovitem porastu duševnih motenj, predvsem v času epidemije. V katero smer bodo šli ukrepi, ki jih pripravljate na ministrstvu za zdravje?
To je prva vlada, ki ima v svojem programu tudi skrb za duševno zdravje. To ni naključje, saj nam je covid dal misliti. Odprl je marsikatero vprašanje in tudi v svetovnem merilu se v ?asu po covidu namenja bistveno ve? pozornosti skrbi za duševno zdravje. Izkazalo se je, da je mnogo hujše, kot se je mislilo prej.
Sicer je sedanji minister izredno angažiran, pa ne samo za področje duševnega zdravja. Želi si, da se stvari uredijo, covid pa nam je pokazal, kje so vrzeli, kaj dobro deluje in kaj ne. Leto 2023 je vlada na pobudo ministra razglasila za nacionalno leto duševnega zdravja, in imamo načrt, ki je zelo ambiciozen.
zakonska ureditev sprejema oseb z duševno motnjo v varovani oddelek ni skladna z ustavnima na?eloma varstva osebne svobode ter varstva človekove osebnosti in dostojanstva. Zakaj natan?no gre in kdaj bo novela v državnem zboru?
Novela je pripravljena in jo bo v kratkem obravnavala vlada. Glede zakona o duševnem zdravju bomo šli v dveh korakih. Prvi je odprava neustavnosti, da se končno uredi tisto, kar ustavno sodiš?e zahteva že leta. Gre za napotitev na varovane oddelke posebnih socialnovarstvenih zavodov, na primer v Hrastovec, Dutovlje, Ponikve.
Lahko gre za oddelke za demenco, ki so tudi v domovih za starejše, ali ljudi z duševnimi motnjami, ki ne morejo biti na odprtih oddelkih ali stanovanjskih skupinah in so ravno tako pod odločbo sodišča, da jih je dopustno zadržati.
Njihovo zdravljenje je zaklju?eno, vendar imajo težave v vsakodnevnem življenju in tukaj nastopijo ti socialni varstveni programi. Nekateri ljudje imajo namre? tako hude težave, da niso sposobni samostojnega bivanja, v nekaterih primerih je tako hudo, da morajo bivati za zaprtimi vrati.
Ta namestitev se je izkazala za skrajno neugodno, saj je teh kapacitet premalo. Človek je nameščen na primer v Hrastovec, vendar ga tja niso sprejeli, ker niso imeli prostora. Zato je čakal doma ali v psihiatri?ni bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom. Sodišče je izdalo odlo?bo, da mora ta oseba v enega od teh
šestih zavodov, vendar so se ti pritožili, ?eš da nimajo prostora. Medtem ko se bije birokratski boj, ?lovek ostaja na cesti ali pa v bolnišnici.
Pa še to: hospitalizacije oseb zaradi težav v duševnem zdravju se danes krajšajo, dolgoletne hospitalizacije so problemati?ne, ?lovek ne more stanovati v bolnišnici, kjer so standardi primerni za zdravljenje. Najprej torej moramo urediti to neustavnost, potem pa se bomo lotili
celotnega zakona, ki je bil sprejet leta 2008 in je zastarel. Novega smo spisali, sama sem sodelovala pri tem, vendar se je zgodilo tisto, kar se rado zgodi, pristal je v predalih, še prej pa so ga malo “skuštrali”. Do poletja ga nameravamo pripraviti, za kar je ustanovljena posebna delovna skupina.
Na novo bo na primer reguliral posebne varovalne ukrepe, kar pomeni, da se bo izrecno zahtevalo, da je pri
privezovanju v sobi prisoten zdravnik. Če ga ni, mora biti za to zelo dober razlog. Ne, da ti to fiksacijo odrediš, potem pa greš na kavo. Sama sem dežurala v Psihiatrični bolnišnici v Polju. Ko sem odredila fiksacijo, sem vedno bila zraven. Pa ne zaradi nadzora, ampak zato, da bi jim bila v pomoč.
Med mojim dežurstvom se nikoli ni zgodilo, da bi pacientu dali blazino na glavo, če bi to naredili, bi jim zavila vrat. To se ne sme, ?eprav se je takšna praksa uveljavljala. Da pacient ne bi pljuval in grizel, ga pokriješ z blazino. Oprostite, ne! To je recept za katastrofo. V zakonu nameravamo najti rešitev, kako zagotoviti maksimalno varnost za ljudi, ki potrebujejo posebni varovalni ukrep.
Dodaj odgovor