Samomori v Sloveniji

Samomorov se ne moremo rešiti, pa ?e se ubijemo!

Bliža se konec šolskega leta, ki ga mnogi šolarji že težko pri?akujejo. Zadnji meseci pa so zanje najtežji, saj so še bolj obremenjeni in pod velikim stresom.

Pogosto se namre? zgodi, da okolica in starši od njih pri?akujejo in zahtevajo preve?, zato se nemalokrat znajdejo v veliki duševni stiski. Predvsem tisti, ki so že sicer na robu in bolj labilni, pa se v?asih odlo?ijo tudi za najskrajnejše  sredstvo za rešitev svojih težav – samomor. Statistika samomorov v Sloveniji je zastrašujo?a. 

Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) se je Slovenija v standardizirani stopnji umrljivosti zaradi samomora uvrstila na grozljivo visoko peto mesto na svetu. Tako Slovenci spadajo med najbolj samomorilne narode, saj jih samomorilni koli?nik uvrš?a med devet držav na svetu, ki izrazito odstopajo od preostalih. ?e pogledamo statisti?ne podatke podrobnejše, se pokaže, da je letno v Sloveniji okoli 600 samomorov, od tega jih tretjino storijo ženske. Samomor je pogostejši v severovzhodnih predelih, kjer samomorilni koli?nik doseže tudi 50, kar pomeni 50 samomorov na 100.000 prebivalcev na leto. Med najbolj prizadete regije v Sloveniji tako spadajo Prekmurje, štajerska, Koroška in Dolenjska, najmanj samomorov pa je na Primorskem.

"Pri mladostnikih je stanje nekoliko boljše, še vedno pa smo med prvimi devetimi državami," pravi Andrej Maruši?, nekdanji direktor IVZ in eden izmed najve?jih strokovnjakov za podro?je samomorov v Sloveniji. Dodaja, da je koli?nik samomorov med slovenskimi mladoletniki podoben kot pri odraslih pri nekaterih drugih (precej manj) samomorilnih narodih. Zelo kriti?na pa je skupina ljudi, starejših od 65 let, saj je po Maruši?evih besedah Slovenija v tej kategoriji celo prva na svetu!

Vodja za odnose z javnostmi na generalni policijski upravi Drago Menegalija pravi, da se na leto v povpre?ju zgodita do dva samomora otrok in od pet do deset samomorov mladoletnikov. Tako je bilo leta 1997 devet samomorilcev, mlajših od 18 let, naslednje leto 15, v letih 1999 in 2000 enajst, leta 2001 osem in 2002 pet. Zaskrbljujo? je tudi podatek, da vsako leto samomor stori od 30 do 50 mladih, starih od 18 do 24 let.

Vzrokov, da se mladostniki sploh odlo?ijo za tako skrajni ukrep, kot je samomor, je ve?. Po besedah Andreja Maruši?a imajo najstniki, ki naredijo samomor ali pa ga poskušajo, obi?ajno nizko samopodobo, negativno doživljajo življenje in so nasploh pogosto v depresiji. Najve?je pritiske pa mladi doživljajo ob koncu šolskega leta, zato je po mnenju Maruši?a konec maja in za?etek junija najve? samomorov med mladoletniki. Med najbolj tvegane skupine mladoletnikov za samomor Maruši? uvrš?a tiste, ki so že poskušali na tak na?in kon?ati svoje življenje, duševno motene osebe, zasvojence z alkoholom, shizofrenike in najstnike, ki zaradi neurejenih družinskih razmer ?utijo pomanjkanje pripadnosti lastni družini.

Pri vsem tem pa Maruši? opozarja tudi na vlogo države, ki bi morala skrbeti za duševno zdravje svojih državljanov, vendar za to sploh ni dovzetna. Poleg tega je pri nas samomor podcenjen indikator, saj je velikokrat spregledan in stigmatiziran, pravi Maruši?.

V Sloveniji se ve? kot 50 odstotkov vseh samomorov zgodi z obešanjem. Podobno je v baltskih državah, medtem ko se v ZDA samomorilci najpogosteje odlo?ijo za orožje, v Veliki Britaniji pa za tablete. V Sloveniji moški, ne glede na starost, pogosto izberejo tudi zastrupitev z ogljikovim monoksidom, ženske pa utopitev. Glede na to, da je povpre?na starost slovenskih storilcev samomora 52 let, z vsakim izgubimo vsaj 20 let. "?e pa upoštevamo še nekaj deset mladostnikov na leto, potem izgubimo vsaj tiso? let," opozarja Andrej Maruši?.

Avtor: Mitja Vrdelja

Vir: ?asopis Direkt, http://www.direkt.si/domov/moja_dezela/17270/.

Objavljeno: 18. 05. 2006
?lanek je last avtorja in ?asopisa Direkt