Socialna anksioznost

Kaj je socialna anksioznost?

Socialna anksioznost oz. socialna fobija je bila med vsemi anksioznimi motnjami prepoznana in definirana zadnja. Ljudje s socialno fobijo doživljajo nenehen in neracionalen strah pred družabnimi (socialnimi) situacijami, v katerih bi jih drugi ljudje lahko ocenjevali ali obsojali. Strah še naraste, kadar osebe s socialno fobijo menijo, da bodo v prisotnosti drugih doživele ponižanje ali se na nek na?in osramotile.

Kljub temu, da za to obliko anksioznosti trpi veliko ljudi, marsikdo sploh ne ve, da socialna fobija obstaja. Ljudi s socialno fobijo zato družba pogosto po krivem ozna?i za introvertirane, sramežljive in nedružabne, ?eprav so v nasprotju s tem po zna?aju lahko povsem zabavni, prijetni, pozorni in so?utni ljudje, ki pa so zaradi simptomov socialne fobije pri vzpostavljanju stikov z drugimi lahko zelo ovirani. Zaradi slabega poznavanja te motnje v?asih niti ljudje s socialno fobijo ne vedo, za ?im pravzaprav trpijo. Prav zato je pomembno, da motnjo prepoznajo in poiš?ejo ustrezno terapijo, saj se da tudi socialno fobijo uspešno zdraviti. Kot pri ve?ini anksioznih motenj tudi pri zdravljenju socialne fobije uspešno deluje kognitivno-vedenjska terapija (KVT). Ta vrsta anksioznosti je lahko za  posameznike zelo bole?a, saj so zaradi strahu pred mnenjem drugih omejeni na vseh podro?jih vsakdanjega življenja.

Socialna fobija ali sramežljivost?

Skoraj vsakdo se je že kdaj po?util nekoliko utesnjenega v dolo?eni socialni situaciji. V?asih smo se prisiljeni znajti v novem okolju, med novimi ljudmi, po?utimo se negotovi, opazimo, da smo druga?e oble?eni od drugih. V?asih imamo težave pri navezovanju stikov. Kljub temu pa velikokrat ljudi, ki se v socialnih situacijah ne znajdejo najbolje, ozna?imo za "pretirano sramežljive" ali "zaprte vase". Ne razumemo, da ti ljudje morda v sebi zelo trpijo in se socialnih situacij bojijo, saj zanje predstavljajo ?ustven napor, ki si ga nekdo brez socialne fobije ne more niti predstavljati. Ljudje s socialno fobijo niso nujno tudi sramežljivi. Želijo si stikov z drugimi, želijo se izražati in se družiti z ljudmi, vendar jih od tega odvra?a prežemajo? strah pred tem, da bi se osramotili, doživeli kaj neprijetnega pred drugimi ali napravili slab vtis.

Mnogo ljudi s socialno fobijo je strah nastopati v javnosti, spoznavati nove ljudi, jesti ali pisati pred drugimi, se pogovarjati z nadrejenimi, celo uporabljati javna straniš?a. Ta ob?utek neugodja se lahko stopnjuje dale? preko obi?ajne sramežljivosti.

Ljudje s socialno fobijo ob?utijo mo?an strah pri socialnih stikih. Že samo misel na druženje, zabave ali nastope jih lahko privede v ?ustveno stisko, tresejo se in se potijo. Lahko se po?utijo ujeti in osamljeni. Pomembno je, da ta strah vzamemo resno in poiš?emo ustrezno pomo?.

Situacije, ki obi?ajno izzovejo anksioznost:

• nastopanje v javnosti,
• pogovor z ljudmi ter nadrejenimi,
• prisostvovanje in sodelovanje na predavanjih,
• pogovor s tujci,
• intervjuji,
• zmenki in razvijanje resnejših zvez,
• telefoniranje ali javljanje na telefon,
• spoznavanje novih ljudi,
• uporabljanje javnih straniš?,
• vožnja,
• nakupovanje,
• jesti, piti ali pisati na javnem mestu.

Fizi?ni simptomi, ki se lahko pojavijo v socialni situaciji ali v pri?akovanju le-te:

• razbijanje srca,
• trepetanje,
• potenje,
• napetost mišic,
• želod?ne ali prebavne težave,
• treso? glas,
• zardevanje,
• tiki,
• suhost ust,
• hiperventilacija,
• slabost in omotica,
• težave pri sre?evanju z o?mi.

Pri nekaterih ljudeh s socialno fobijo se lahko stiska stopnjuje tudi do pani?nega napada. Nekateri se zato zatekajo k zlorabi alkohola in drog ali pa se popolnoma izogibajo socialnim situacijam, kar lahko privede do agorafobije, opustitve šolanja ali službe in celo do razmišljanja o samomoru.

Vzroki za socialno anksioznost

Ali socialno anksioznost podedujemo, ni znano. Odgovor na vprašanje, zakaj se sploh pojavi, je vselej zmuzljiv, posebej zato, ker socialna fobija zaenkrat še vedno ostaja najslabše raziskana in razumljena anksiozna motnja. Strokovnjaki sumijo, da pojavu socialne fobije botrujejo naslednji vzroki:

Genetska predispozicija: Nagnjenost k ob?utljivosti na kritiziranje ali družbeno ocenjevanje morda lahko podedujemo. Otrok enega ali dveh sramežljivih staršev lahko nasledi genetski zapis, ki sramežljivost stopnjuje v socialno anksioznost.

Etologija: Nekateri strokovnjaki si pojav socialne fobije razlagajo s pomo?jo etologije (prou?evanja živalskega vedenja). Strah pred strme?imi o?mi je namre? v živalskem svetu zelo pogost pojav. Eden izmed raziskovalcev, ki se je posvetil raziskovanju strahu pred pogledom drugih živali, je profesor dr. Isaac Marks. Svoje poglede je tudi objavil v knjigi Fears, Phobias, and Rituals (Oxford University Press, New York, 1987). Odkril je, da so se v nekaterih primerih živali zbale celo slike z motivom o?i. Strah pred o?mi in pogledi drugih sicer za ljudi ni obi?ajen. Pri ljudeh s socialno anksioznostjo pa lahko povzro?a mo?no ?ustveno stisko in željo po pobegu.

Življenjska izkustva in doživljaji ter posameznikov razvoj: Socialna anksioznost lahko nastopi na razli?nih stopnjah razvoja. Otroci se pri sedmih mesecih pri?nejo bati tujcev. Pogosta je tudi separacijska anksioznost pri otrocih. Pri odraslih lahko na pojav socialne anksioznosti vplivajo razli?ni stresni dogodki v življenju, pogosto pa se za?etki socialne fobije za?nejo kazati že v adolescenci, ko se pri?nejo posamezniki vse bolj zavedati svojega fizi?nega izgleda, hkrati pa se pove?ajo tudi zahteve in stres v šoli. Travmati?ni dogodki v zgodnjih fazah odraš?anja lahko pove?ajo tveganje za razvoj socialne anksioznosti v prihodnosti. Tudi naša življenjska izkustva in naše reakcije nanje lahko prispevajo k razvoju socialne fobije. Posamezniki, ki so pogosto izpostavljeni situacijam, v katerih se po?utijo druga?e, v katerih jih drugi ljudje obsojajo ali jih na negativen na?in izpostavijo, pogosto razvijejo dolo?ena prepri?anja o sebi in svetu, ki prispevajo k socialni anksioznosti.

Kemi?na neravnovesja v možganih: Tako normalno kot nenormalno anksioznost naj bi povzro?alo neravnovesje v koli?ini živ?nih prenašalcev v možganih (nevrotransmiterjih) ali kemi?nih regulatorjih (nevromodulatorjih). Tudi zdravila, s katerimi zdravimo socialno anksioznost, delujejo na koli?ino živ?nih prenašalcev v možganih. Vprašanje pa je, ali neravnovesje v koli?ini živ?nih prenašalcev dejansko povzro?a socialno fobijo. Raziskovalci so nedavno potrdili, da so dolo?eni deli možganov, kot je denimo amigdala, majhno podro?je možganov mandljaste oblike, bolj aktivni pri posameznikih s socialno fobijo.

Razli?ne oblike socialne anksioznosti

Razli?ne oblike socialne anksioznosti lo?imo glede na to, kako mo?no socialna anksioznost vpliva na posameznikovo življenje. Stopnjo oviranosti zaradi socialne anksioznosti pa je pogosto zelo težko dolo?iti, saj posamezniki nezavedno svoje življenje organizirajo tako, da se izogibajo neprijetnim situacijam in socialnim interakcijam. Poznamo tri stopnje socialne anksioznosti:

Negeneralizirana socialna anksioznost, vezana na nastopanje pred drugimi vpliva na posameznike samo takrat, kadar nastopajo pred drugimi. Primer negeneralizirane socialne anksioznosti je huda anksioznost in strah ali nenehno izogibanje javnemu nastopanju.

Generalizirana socialna anksioznost ovira posameznika v zelo razli?nih družbenih situacijah, tako formalnih, kot je denimo sestanek s šefom v službi, kot neformalnih, kot je obisk zabave ali nakupovanje v trgovinskem centru, kjer je veliko ljudi. Generalizirana socialna anksioznost je najpogostejša in najbolje prou?ena oblika socialne anksioznosti.

Osebnostna motnja izogibanja je po mnenju strokovnjakov najhujša oblika socialne anksioznosti. Obi?ajno se za?ne že zgodaj v življenju in je veliko pogostejša pri moških kot pri ženskah. Osebnostna motnja izogibanja ljudi izredno ovira pri socialnih interakcijah, vendar se jo da na sre?o zdraviti s podobnimi zdravili in pristopi kot generalizirano socialno anksioznost.

Kako pogosta je socialna anksioznost?

Socialna anksioznost je bolj pogosta, kot si morda mislimo. Raziskave kažejo, da naj bi za socialno anksioznostjo trpelo od 8–11 % ljudi, za razliko od drugih oblik anksioznosti pa je enako pogosta pri moških in ženskah. Kot smo že zgoraj omenili, je stopnja prepoznavnosti socialne anksioznosti zelo nizka zaradi slabega poznavanja te motnje, tako v splošni javnosti kot med strokovnjaki. Poleg tega lahko ljudje že zaradi samih simptomov (strah, sram in izogibanje) ne obiš?ejo zdravnika in tako ne prejmejo ustrezne diagnoze in zdravljenja.

Zdravljenje socialne anksioznosti

Socialna anksioznost se lahko uspešno zdravi z razli?nimi terapevtskimi pristopi in zdravili, uspeh pa se razlikuje od posameznika do posameznika in je obi?ajno odvisen od resnosti fobije.

Pri zdravljenju socialne anksioznosti so se za uspešne izkazali naslednji pristopi: sistemati?na desensitizacija, trening socialnih veš?in, kognitivno-vedenjska terapija in zdravljenje z zdravili (antidepresivi).

Sistemati?na desensitizacija (systematic desensitization) je tehnika zdravljenja fobij, pri kateri se oseba sprosti in si nato zamišlja predmet svoje fobije na najblažji, nato pa na najhujši na?in. Pri premagovanju strahu pomaga tudi postopno izpostavljanje realnim situacijam, ki vzbujajo nelagodje.

Trening socialnih veš?in vklju?uje izpostavljanje interakciji z drugimi ljudmi in vzpostavljanje družabnih stikov v skupinski terapiji. Pri tem se posamezniki u?ijo, kako se odzivati v razli?nih situacijah in pridobivajo socialne veš?ine. Pri tem se uporabljajo tehnike igranja vlog in situacij, ki posamezniku pomagajo k sprostitvi pri socialnih stikih.

Pri zdravljenju razli?nih vrst fobij, kot je socialna fobija, se v?asih uporablja tudi zdravljenje z anksiolitiki in antidepresivi. Zdravila lahko pomagajo ublažiti intenzivnost anksioznosti in njeno pogostost ter zmanjšajo izogibanje. Raziskave kažejo, da zdravila pomagajo ve?ini pacientov s socialno fobijo. Katero zdravilo uporabiti seveda dolo?i strokovnjak, psihiater, ki lahko obenem predlaga tudi kombiniranje zdravil z psihoterapijo. Za najbolj u?inkovito se je izkazala kombinacija jemanja zdravil in vedenjske terapije. V?asih je potrebno najprej za?eti z jemanjem zdravil, saj se s tem simptomi dovolj omilijo, da lahko posamezniki za?nejo še z vedenjsko terapijo. Za nekatere pa je bolje, da sprva poskusijo z vedenjsko terapijo in nato dodajo zdravila samo v primeru, da je to res potrebno. Na žalost se nekateri terapevti še vedno omejujejo zgolj na en sam pristop, ne da bi sploh upoštevali druge. Dober terapevt se s pacientom vedno natan?no pogovori o njegovih težavah in odnosu do dolo?enega pristopa zdravljenja, nato pa se skupaj odlo?ita za pot zdravljenja.

Vedenjska terapija osebe s socialno fobijo oboroži z uspešnimi metodami za nadzorovanje anksioznosti v socialnih situacijah ter jih nau?i premagovati anticipatorno anksioznost in izogibanje. Pri tem se posamezniki na?rtno izpostavljajo situacijam, ki se jim izogibajo zaradi strahu. To izpostavljanje je lahko postopno ali nenadno. Ni povsem znano, zakaj je vedenjska terapija uspešna pri zdravljenju socialne anksioznosti, strokovnjaki pa sklepajo, da lahko celo spreminja moteni sistem živ?nih prenašalcev v možganih. Prednosti vedenjske terapije so, da je zelo varna in nima stranskih u?inkov, njeni rezultati pa so dolgotrajni. Kljub temu pa zahteva tudi veliko ?asa, u?enja in predanosti s strani posameznika, poleg tega mora biti slednji pripravljen na soo?anje s situacijmi, ki se jih zelo boji. Pri tem je zelo pomembno, da najdemo izkušenega in preverjenega terapevta, ki ta pristop obvlada.

Kognitivna terapija

Kognitivna terapija osebe u?i, kako nadzorovati svojo nagnjenost k premlevanju misli in strahov, ki vodijo v izogibanje, jih zavrniti kot napa?ne in razvijati nove, boljše nadomestne misli, s katerimi lažje prenašajo anksioznost.

Kognitivna terapija pri zdravljenju socialne fobije najbolj pomaga v kombinaciji z vedenjsko terapijo in/ali z zdravili. Popravljanje zgrešenih kognicij (prepri?anj ali misli) je lahko pri osebah s socialno anksioznostjo zelo zaželjeno, saj se zavedajo, da je njihova anksioznost pretirana in da jih izogibanje ovira pri vsakdanjem življenju. S popravljanjem prepri?anj pridobijo ve? nadzora in so bolj sposobni spoprijemati se s simptomi socialne fobije.

Zdravljenje s kombinacijami zgoraj omenjenih tehnik in zdravil je na splošno lahko zelo uspešno.

viri:

1. Healthline.com
2. Socialphobia.org
4. Facts for health.org
5. Social Anxiety Support