Stres na delovnem mestu

Današnja družba je družba sprememb, ki jih je mo? ?utiti na vseh podro?jih življenja,tudi na delovnem mestu. Ameriške študije kažejo, da je današnje delovno mesto v ekonomskem in psihološkem smislu hladen, negostoljuben in zahteven prostor.
Zaradi tega postajajo ljudje ?ustveno otopeli, duhovno iz?rpani. Veselje in navdušenje za uspeh je vse težje dose?i, zato predanost delu upada. Slovenska podjetja za to sliko prav ni? ne zaostajajo, saj je okolje tisto, ki definira, kdo bo ostal na trgu. Posledice te zahteve pa najbolj ob?utijo zaposleni, saj so vsakodnevno podvženi takim stresnim situacijam. Zato se pojavi vprašanje, kako omiliti stres na delovnem mestu oziroma, kako naj se zaposleni spopadejo s stresom.

Ko opredeljujemo stres na delovnem mestu, moramo razlikovati med poklicnim stresom in izgorevanjem na delovnem mestu.
Poklicni stres se pojavi, ko zahteve dela obremenijo ali presežejo osebne prilagoditvene vire. Stres je generi?en pojem, ki se nanaša na za?asni prilagoditveni proces, izgorelost pa kon?na stopnja, ko odpovedo prilagoditveni procesi. Izgorelost vodi v razvoj negativnih stališ? in vedenja do dela in organizacije, v razvoj ?ustvene napetosti, utrujenosti, iz?rpanosti, medtem ko se to pri stresu ne pojavi nujno. Najbolj kriti?ni poklici, kjer obstaja nevarnost izorevanja na delovnem mestu, so poklici, ki zahtevajo veliko ?ustvenega in negovalnega dela.

V katerih situacijah obstaja nevarnost pojava izgorevanja na delovnem mestu?

• preobremenjenost z delom, ki naraš?a z vedno hitrejšim delovnim ritmom, intenzivnim in zapletenim delom;

• pomanjkljiv ali strog nadzor nad delom;

• nezadostno nagrajevanje dela, ki vodi v nezadovoljstvo in upad veselja do dela;

• razpad skupnosti na delovnem mestu, kar ima za posledico trganje osebnih odnosov, spodkopavanje skupinskega dela;

• pomanjkanje poštenosti na delovnem mestu;
• konflikt med vrednotami zaposelnih in vrednotami organizacije.

Vemo, da ima vsako delo svoje potencialne izvore stresa kot so npr. hrup, svetloba, vonjave ipd., neustrezna komunikacija in pretok informacij, razli?ni delovni pogoji. Znaki stresa na delovnem mestu se kažejo predvsem v napetosti, neprestani zaskrbljenosti, razdražljivosti. Pojavijo se psihosomatski znaki bolezni (glavobol, želod?ne in trebušne bolezni, kroni?na utrujenost, nespe?nost, pospešen sr?ni utrip), ki slabijo imunski sistem. Stres pa se odraža tudi na družabnem podro?ju zaposlenih (krhanje družinskih in prijateljskih vezi).

Posledice stresa se torej ne odražajo samo v socialnem okolju zaposlenih, ampak tudi med samim procesom dela. Zaposleni pod stresom slabše opravljajo delovne naloge, v delo vložijo manj energije, lahko se pojavi celo odtujenost od dela, zato kakovost dela upade. Ameriške raziskave kažejo, da na nastanek stresa vplivajo v veliki meri zahtevnost delovnih nalog (52% anketiranih), nerazumevanje s strani nadrejenih (37%), neorganiziranost (43%), nerealisti?no postavljeni cilji otganizacije (32%), kratki roki (31%).

Problem, zakaj se izgorevanje na delovnem mestu razvija v takšno smer kot se (?edalje ve? ga je), ti?i predvsem v miselnosti mnogih organizacij, da je izgorevanje na delovnem mestu problem posameznika in ne njihov problem, da same ne morejo narediti ni?esar za odpravo oziroma omilitev nastale situacije. Vendar lahko. Dokler bodo organizacije takšnega mišljenja, bo trpelo zdravje njihovih zaposlenih in posledi?no njen tržni uspeh. Zato je bistvenega pomena, da si organizacije pred tem problemom ne zatiskajo o?i in za?nejo razmišljati, na kakšen na?in bi odpravile nastali problem.

Pojavi pa se še eno vprašanje. Kaj lahko storijo zaposleni sami, da se lažje spoprimejo s stresom? Na tem podro?ju obstaja veliko tehnik sproš?anja kot so npr, joga ali meditacija. Primerni na?ini sproš?anja pa so tudi razne oblike masaž in savn, saj njihovi u?inki blagodejno vplivajo na zdravje in splošno po?utje ?loveka. Pomembno pa je, da si vzamete dovolj ?asa zase, se posvetite svojim hobijem ali poiš?ete kakšnega novega. Na delovno mesto postavite kakšen osebni predmet (sliko družine, prijateljev), ki v vas vzbuja ob?utek sre?e, zadovoljstva, sproš?enosti. Skratka, po?nite stvari, ki vas veselijo in vam pomagajo, da za trenutek pozabite na vsakdanje skrbi.

Avtorica: Vesna Tušar
Viri:
1. ?enigoj, Sadar Nevenka (2002): Stres na delovnem mestu. Teorija in praksa, let. 38, str.81-102
2. Jež, Lidija (2002): Poskrbite za možganski fitnes. Manager, januar 2002, št. 1, str. 57-58
3. Kratz Greg (2005): Job stressful, but at least we like each other. Desert Morning News, 23.10.2005 (www.findarticles.com, 20.11.2005)
4. Maslach Christina (2002): Resnica o izgorevanju na delovnem mestu. Educy. Ljubljana 

Vir prispevka: http://www.zaposlitev.net/mode=podstran&id=3&clanek_kategorija=4&clanek=44

Prispevek je last avtorice