Premagajmo strah

Strah oziroma anksioznost je ?ustvo, ki je dobro znano vsakomur. Naj gre za tesnobo ob zdravniškem pregledu, tremo pred izpitom ali nervozo med vožnjo z letalom – vsi smo že kdaj izkusili to stanje živ?ne napetosti. Zato je pomembno, da se o strahu dobro pou?imo.

Nevarna situacija lahko v nas izzove razli?na ob?utja: tremo, živ?no napetost, zaskrbljenost. Gre za stopnje strahu oziroma anksioznosti, ki so lahko popolnoma naravna reakcija na neko nevarnost. Strah pripravi naše telo na obrambo, kar se ?uti v pospešenem bitju srca, povišanem krvnem tlaku in pove?ani aktivnosti "sivih celic".

  S tega vidika je anksioznost razumljiv del našega življenja in v zdravi meri celo nujna. ?e se bomo ne?esa bali, bomo namre? posebno previdni in se s tem izognili morebitnim neprijetnostim. Hkrati pa je strah tudi pozitivno motivacijsko sredstvo, ki nam omogo?a u?inkovito na?rtovanje in uspešno izvedbo zadanih nalog. Prav tako velja dejstvo, da je imeti malce treme pravzaprav zdravo. Anksioznost je namre? normalen ?loveški odziv na stresne življenjske situacije, ki pa niso nujno nesre?ne. Tudi mnoge neveste tako pred usodnim "da" pogosto doživljajo napad tesnobe, kar pa ne gre (nujno) zamenjevati s pristnimi pomisleki glede pravilnosti njihove odlo?itve.

Ko strah postane bolezensko stanje
V?asih se telo na enak na?in kot na prave nevarnosti in grožnje odziva tudi na namišljene bojazni. Takrat govorimo o anksioznih motnjah. Tak "neupravi?en" strah, ko nenehno prežimo na nevidnega sovražnika, nam lahko popolnoma spremeni življenje. Ker se povod za strah skriva v nas samih, nas tovrstne motnje za?nejo ovirati pri vsakdanjih opravilih in ohromijo naš obi?ajen življenjski tok. Ljudi, ki jih strah v bolj ali manj pogostih ?asovnih intervalih paralizira, je v sodobni družbi kar precej. Prav anksiozne motnje so ene pogostejših psihi?nih bolezni, ki se med sabo lo?ijo po vzroku, intenzivnosti in trajanju. Pojavljajo se tako pri otrocih kot pri odraslih, ?eprav pogosteje pri ženskem spolu. Ve? kot 10 odstotkov ljudi po vsem svetu trpi zaradi najpogostejših "bolezni strahu": generalizirane anksioznosti, socialne in specifi?ne fobije ter pani?ne motnje. Telesni znaki, po katerih jih prepoznamo, so med drugim splošen duševni nemir, tresenje, razbijanje srca, otežena sposobnost koncentracije in dihanja, pa tudi slabost, vrtoglavica, ob?utek napetosti ter bole?ine v trebuhu. Pomembno je torej lo?iti zdravo koli?ino strahu od uni?evalne sile, ki s?asoma postane stalen in dominanten pojav v našem vsakdanu.

Od pretirane skrbi do pani?ne motnje
Pogosta oblika anksioznih motenj je prav generalizirana anksioznost. Ljudje, ki jih prizadene, se nenehno sprašujejo: "Kaj ?e se bo, kaj ?e se bi …?" Po?utijo se ujeti v za?arani krog strahu in velik del življenja preživijo zaskrbljeni zaradi zdravja, službe, ljudi in stvari, ki jih obdajajo. Obi?ajno trpijo zaradi telesnih težav (potenje, slab spanec, oteženo dihanje) in se niso zmožni sprostiti. ?eprav v sebi morda vedo, da s skrbmi pretiravajo, se tovrstnega stanja ne morejo znebiti, saj pogosto ne poznajo vzroka zanj.

Generalizirana anksioznost obi?ajno ne vodi v pani?no motnjo, toda vseeno zna bolnika "zasužnjiti" – pobere mu življenjsko energijo in povzro?a nenehna nihanja v razpoloženju. Motnjo je mogo?e uspešno omejiti in nadzorovati. Poleg relaksacijskih metod (meditacija ipd.) bo najbolj pomagal pogovor s psihoterapevtom, ki bo pomagal razumeti miselne vzorce, ki povzro?ajo skrbi.

Priporo?ljivo je tudi u?enje nadzorovanega dihanja in sproš?anja mišic, s ?imer uravnamo bitje srca in krvni tlak. V situaciji, ko se nas polaš?a strah, se je najbolje v mislih preseliti na kraj, ki nas bo pomiril in nam dal zavetje.

Napadi panike so tisti, ki odvzamejo nadzor nad življenjem ljudi, ki trpijo za pani?no motnjo. Ob?utek groze se jih polasti v valu mo?nega strahu, ko bolnik ob?uti podivjano bitje srca in pospešeno dihanje, pogosto tudi bole?ino v prsih. Ob?utek popolne nemo?i, ko bolniki trdno verjamejo, da napada ne bodo preživeli, izdajajo tudi potne dlani, tresenje telesa in vrtoglavica. Tovrstni napadi trajajo po nekaj minut in so lahko posledica stresa ali dolo?enih situacij, ?eprav se nadvse pogosto pojavijo brez posebnega opozorila. Ljudje s pani?no motnjo živijo v nenehnem strahu in pri?akovanju novega napada, u?inkovito zdravljenje pa je kombinacija psihoterapije in zdravil (antidepresivi in anksiolitiki).

Ko se bojimo pozornosti in okolja
Dolo?ena mera treme pred javnimi nastopi je popolnoma razumljiva, vendar dolo?eni ljudje trpijo za pretiranim strahom pred drugimi ljudmi, še posebno v situaciji, ko so v središ?u pozornosti okolice. Socialna fobija pa ni samo strah pred javnim nastopanjem; ljudje, ki trpijo za tovrstno motnjo, se izogibajo tudi drugim aktivnostim v javnosti in družabnim situacijam, saj se po?utijo nesposobne in jih je strah, da se bodo kot taki pred drugimi ljudmi tudi izkazali. Nasvet glede javnega nastopanja, še posebno govorjenja: s tremo se je najbolje soo?iti iz o?i v o?i. To pomeni, da moramo kdaj pogumno spregovoriti sami od sebe, saj se bomo tako znebili nadležnega ob?utka, da smo bili v to prisiljeni. Koristni pa znajo biti tudi te?aji retorike, ki poskrbijo za našo samozavest in s tem zmanjšajo prisotnost strahu.

Na svetu je ve? kot tiso? razli?nih vrst strahu pred dolo?enim objektom ali situacijo, ki jih imenujemo specifi?ne fobije. Med najpogostejše sodijo strah pred pajki, pred majhnimi in zaprtimi prostori, strah pred letenjem ter strah pred ka?ami. Seveda se je tovrstnim situacijam in stvarem mogo?e izogniti in tako svoje življenje razbremeniti strahu.

Kljub temu se moramo zavedati, da anksiozne motnje mo?no škodijo kakovosti življenja in jih sami pri sebi ne moremo rešiti, zato je pomo? zdravnika in psihoterapevta nepogrešljiva. Strah namre? ni vedno znotraj votel, okoli pa ga ni? ni! šele ko premagamo svoje strahove, se nam odpre pot do sre?e.

Objavljeno: Sreda, 14. 09. 2005, Nika online
Vir: Dnevnik 2005 (C)