Za depresivnega ?loveka navadno ni obiskov, niti rož

Depresija je bolezen, ki jo lahko u?inkovito zdravimo – Neustrezno prepoznavanje lahko vodi k samomoru – Najbolj problemati?en je severovzhod države

"Ta trenutek je depresiven vsak dvajseti Korošec," je v dvorani Slomškovega doma v šentilju pod Turjakom v?eraj (11. maja 2005 – op urednika DAM) izjavil Andrej Maruši?, direktor republiškega Inštituta za varovanje zdravja (IVZ). To pa še ne pomeni, da mora vsak dvajseti v regiji takoj jutri k splošnemu zdravniku po antidepresiv, ali pa se denimo zapiti za najbližjim šankom; po besedah strokovnjakov v veliko primerih zadoš?a, ?e si za pogovor poiš?ejo osebo, ki ji zaupajo.
"Depresija je ena najpogostejših duševnih motenj," je opozoril direktor IVZ in povedal, da ostaja veliko posameznikov z depresivno motnjo nepravilno zdravljenih ali pa sploh spregledanih. Po njegovih besedah dve tretjini ljudi z depresijo sploh ne obiš?e zdravnika. Bojijo se, da bi bili zaradi bolezni ozna?eni.

"Približno tretjina jih zdravnika sicer obiš?e, a kaj ko zdravnik depresije ne prepozna," ugotavljajo na IVZ. Tako ostane le še peš?ica tistih, ki so sicer pravilno obravnavani, a jih od tega nekaj še vedno pošljejo domov, le kdaj pa kdaj kakšnemu predpišejo tudi ustrezna zdravila.

Problem je predvsem v tem, je opozoril Andrej Maruši?, ker neustrezno prepoznavanje in zdravljenje depresije nosi s seboj še drug velik javnozdravstveni in splošni družbeni problem – samomor. Medtem ko število samomorov v državi pada, na Koroškem naraš?a. Tudi zato nameravata IVZ in ravenski Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) posvetiti Koroški in Celjski regiji, kjer ta problematika najbolj izstopa, ve? pozornosti. "Najbolj problemati?en je severovzhod države. Med samomorilno bolj ogrožene se uvrš?ajo moški srednjih let, ki so razvezani ali ovdoveli. Prav tako so bolj ogrožene starejše osebe, osebe s kroni?nimi obolenji in osebe, ki zlorabljajo alkohol," je pojasnil Andrej Maruši?, medtem ko Evgen Janet, direktor ravenskega ZZV, navedel podatke za Koroško v letu 2003. "Samomor je predlani storilo trideset moških in pet žensk, pri ?emer smo opazili, da so se ženske odlo?ale za samomor pri starosti 50, 60, 70 ali ve? let, moški pa so se zanj odlo?ili mlajši."

Andrej Maruši? je prepri?an, da obstajajo mehanizmi za prepre?evanje samomorilnega vedenja. »Gotlandska študija, ki so jo prvi? izvedli na švedskem otoku Gotland, je primer u?inkovitega prepre?evanja samomora. Z izobraževanjem zdravnikov splošne medicine, kako naj ti pravo?asno prepoznajo depresijo in ustrezno ukrepajo, jim je uspelo znižati stopnjo samomora za približno polovico,« je povedal Maruši? in nadaljeval, da so podobno študijo izvedli tudi med zdravniki na Celjskem in Koroškem. "Prvi rezultati študije so že znani in kažejo na u?inkovitost izobraževanja. Zdravniki, za katere smo organizirali izobraževanje, so v primerjavi s svojimi kolegi, ki tega izobraževanja niso bili deležni, izraziteje napredovali v predpisovanju antidepresivov glede na enako obdobje leto pred tem," so ugotovili na IVZ. Evgen Janet pojasnjuje, zakaj so zdravniki zadržani pri predpisovanju antidepresivov, na podlagi osebne izkušnje, ki jo je imel kot splošni zdravnik: "Raje, kot da bi sam predpisal zdravila, sem bolnika napotil k psihiatru". Sicer pa so na ZZV Ravne na Koroškem ugotovili, da so bile leta 2003 duševne in vedenjske motnje med najpogostejšimi razlogi za odhod v bolniški stalež v primerjavi s prejšnjimi petimi leti. Poleg izobraževanja splošnih zdravnikov v obeh regijah, kjer je samomorov najve?, so se na IVZ odlo?ili, da pripravijo podobna izobraževalna sre?anje še za duhovnike, policiste in socialne delavce. Poleg tega bodo jeseni na Celjskem in Koroškem pripravili antistigma medijsko kampanjo, v okviru katere bodo v javnosti spregovorili o problemu depresije.

Mateja Kotnik

Izvirna novica Delo , ?etrtek 12. maja 2005
?lanek je last avtorice in Dela