Kaj pomeni…?

Antidepresivi: zdravila za zdravljenje depresije. Poznamo ve? razli?nih vrst, ki se po u?inkovitosti med seboj ne razlikujejo, pa? pa se razlikujejo po stranskih u?inkih. Jemati jih je treba daljši ?as. Ne povzro?ajo odvisnosti.

Demenca: izguba prej pridobljenih sposobnosti razumevanja. Stanje se obi?ajno razvija po?asi in postopno, v hudi obliki pa je bolnik popolnoma izgubljen in se ne znajde ve? niti v znanem okolju.

Depresija: zelo razširjena duševna motnja razli?ne intenzitete ter z raznovrstnimi bolezenskimi znaki, ki niso vselej in pri vseh ljudeh v enaki meri izraženi: žalost, potrtost, tesnoba, pesimizem, nespe?nost, hitra utrudljivost, razdražljivost, bole?ine po telesu (brez organskega vzroka), motnje spanja, motnje apetita.


Elektrokonvulzivna terapija (EKT, »elektrošok«): uporaba elektri?nega dražljaja za povzro?itev generaliziranega epilepti?nega napada. Bolnik je v splošni anesteziji, dobi tudi sredstvo za miši?no sprostitev. Metoda, ki je v Sloveniji ne uporabljamo od leta 1991, je še danes najprimernejša za zdravljenje bolnikov z depresijo, pri katerih zdravila ne pomagajo.

Manija: stanje privzdignjenega razpoloženja, bolnika preveva neskon?ni optimizem, ki nima osnove v realnosti, je temu primerno aktiven, povsod ga je dovolj, veliko zapravlja, sklepa »posle«; v?asih je razpoloženje prej jezavo kot veselo. Pogosto se obdobja manije prevesijo v depresijo.

Nevroleptiki, antipsihotiki: velika skupina zdravil, ki jih uporabljamo za zdravljenje psihoz. Prva zdravila te skupine so imela poleg zaželenega u?inka (na primer ublažitev halucinacij in blodenj) tudi veliko zelo mote?ih stranskih u?inkov. Novejša zdravila se od starejših razlikujejo predvsem po tem, da imajo bistveno manj stranskih u?inkov. Obi?ajno je treba ta zdravila jemati dolgo ?asa. Ne povzro?ajo odvisnosti.

Pomirjevala: izraz lahko pomeni vsako zdravilo, ki vpliva na ?loveka tako, da se zmanjšajo tesnoba, strah, motori?ni nemir. Najprej so tako poimenovali prva zdravila iz skupine nevroleptikov, ki so jih tedaj poimenovali »veliki trankvilizanti« (angl.: major tranquilizers). Danes se za ta zdravila uporabljata izraza nevroleptik, oziroma antipsihotik. Med »pomirjevala« uvrš?amo še veliko skupino zdravil, ki zmanjšujejo tesnobo. Imenujemo jih anksiolitiki ali »mali trankvilizanti« (angl.: minor tranquilizers). Znana zdravila te skupine so na primer lexaurin, apaurin, helex, obstaja pa še cela vrsta drugih. Pogosteje kot v psihiatriji jih predpisujejo v ambulantah splošne medicine. Povzro?ajo odvisnost.

Psihoanaliza: na Freudovih teoreti?nih predpostavkah o zgradbi in razvoju duševnosti temelje?a oblika psihoterapije. Prek odkrivanja izvenzavestnih motivacij (s pomo?jo prostih asociacij, z razlago sanj) doseže bolnik uvid v svoje doživljanja in odzivanja.
Psihobiologija: študij povezav med telesnimi dogajanji in ?lovekovim doživljanjem in vedenjem.

Psihogeno: tisto, kar povzro?ajo psihi?ni, duševni, ?ustveni procesi in ne organski ali telesni dejavniki.

Psihoterapija: z izrazom ozna?ujemo številne oblike pristopov, od svetovanja, kratkih in usmerjenih psihoterapij do dolgih, intenzivnih, analiti?no usmerjenih. Lahko potekajo s posameznikom, s parom, z družino ali s skupino.

Psihoza: duševna motnja, za katero so zna?ilne tipi?ne spremembe v duševnih procesih, resne motnje v zaznavanju in razumevanju zunanjega sveta (halucinacije, blodnje), nesposobnost razlikovati realnost od fantazij ter motnje v ?ustvovanju in vedenju.

Shizofrenija: izraz za skupino psihoz, katerih potek je v?asih kroni?en, v?asih pa obdobjem izboljšanja sledijo ponovni izbruhi bolezni. Poznamo ve? oblik bolezni, ki jih lo?imo po prevladujo?ih bolezenskih znakih. Pogosta je paranoidna oblika, ko je bolnik na primer prepri?an, da ga nekdo ali nekaj (na primer nadnaravne sile, vesoljski vplivi in podobno) nadzoruje, nanj vpliva, prepri?an je na primer, da lahko drugim bere misli ali pa je prepri?an, da ima kdo drug to sposobnost.

Skupinska terapija: psihoterapevtska tehnika, ki v terapevtske namene uporablja zna?ilnosti procesov, ki se razvijejo v skupinah ljudi: skupinske norme, povezanost ?lanov (kohezija), medsebojna pomo?, rivalstvo med ?lani skupine.

Skupnostne službe: sistem služb zunaj zdravstvenega sistema, ki so namenjene rehabilitaciji in destigmatizaciji ljudi s težjimi duševnimi motnjami. Ukvarjajo se z usposabljanjem za delo, s pomo?jo pri pridobivanju primerne zaposlitve, s pomo?jo pri na?rtovanju in obvladovanju vsakodnevnih opravil.

Zaprti ali varovani oddelek: oddelek v psihiatri?ni bolnišnici, ki je namenjen zdravljenju akutno psihoti?nih in/ali suicidalnih bolnikov, ki bi utegnili pod vplivom svojega bolezenskega doživljanja ogrožati bodisi sebe ali druge ali pa bi povzro?ili veliko materialno škodo. Umestnost zdravljenja na takem oddelku mora preveriti neodvisna komisija v 48 urah po sprejemu.

Zdravljenje proti volji, oziroma zdravljenje brez privolitve: z zakonom opredeljeni postopek sprejema in zdravljenja v psihiatri?ni bolnišnici v primerih, ko bolnik ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali ?e huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzro?a hudo škodo sebi in drugim, in je vse to posledica duševne motnje, zaradi katere je hudo motena njegova presoja realnosti, sposobnost obvladovati svoje ravnanje ali sposobnost skrbeti sam zase.

Objavljeno v Delu , v sredo, 04.04.2001
Prispevek je last Dela.