Malo ga potrebujemo, preve? pa nam škodi

Stres je kriv za vrsto bolezni in pred?asno staranje celic – Moški se odzivajo druga?e kot ženske – Pomembno je, da se nau?imo premagovati težave

?lovekovo telo se je v pradavnini na neko nevarnost, ko so naj denimo prežali plenilci, odzvalo tako, da je za?elo srce biti hitreje, pove?ala se je prekrvitev v mišicah, pospešilo dihanje. Vse te spremembe so ?loveka pripravile na beg in boj ter mu pomagale preživeti. Naš fiziološki ustroj se od tedaj ni kaj dosti spremenil, na?in življenja pa bistveno. Ni nam treba bežati pred zvermi, ampak nas obremenjujejo nadrejeni, gne?a, finan?ne težave – da bi stekli stran ali se tepli, danes ne bi bila primerna reakcija, v telesu pa potekajo isti procesi, kot so pred stoletji. Znanstveniki dokazujejo, da je prav stres krivec za vrsto bolezni in tudi za pred?asno staranje celic.


»Najve?ji problem je, da pri telesni reakciji sodelujejo številni hormoni, ki zato, ker moramo ostati na mestu in se ne moremo ravno pretepati z vsakim, ki nam gre na živce, ostanejo v organizmu in delajo naprej. Srce bije hitro, zvišujejo nam pritisk, izlo?a se ve? želod?ne kisline. Delajo nam škodo, kot bi denimo avtomobil vozili z veliko hitrostjo, vendar v nizki prestavi,« je razložila specialistka medicine dela, prometa in športa Metka Teržan iz Zavoda za varstvu pri delu. Posledice so številne: zaradi stalnega stresa postanemo zaskrbljeni, prestrašeni, depresivni, slabše se po?utimo, lahko dobimo psihosomatske težave ali celo zbolimo. »Dokazano je, da se pod vplivom stresa poslabšajo vse kroni?ne bolezni, na primer astma, luskavica, pade odpornost. Z njim povezujejo bolezni srca in ožilja, celo infarkt; nekateri opisujejo mo?ne povezave med stresom, kot enim od dejavnikov tveganja, in rakom, predvsem dojke,« je naštela Metka Teržan, ki se ukvarja predvsem z stresom na delovnem mestu.

»Stres nedvomno vpliva na stanja, zaradi katerih ljudje manjkajo v službi. EU je pred dvema letoma teden varnosti in zdravja pri delu posvetila stresu na delovnem mestu, že leta 1998 pa so izdali prakti?ne smernice za njegovo prepre?evanje. S študijami v tujini so potrdili domnevo, da je stresa vedno ve?, v zbirki podatkov o bolniškem staležu pri nas pa se je pokazalo, denimo, da je v zadnjih letih pri ženskah najpogostejša diagnoza med duševnimi in vedenjskimi motnjami ravno reakcija na stres,« je povedala Teržanova in dodala, da ljudje iste neprijetnosti doživljamo zelo razli?no, tudi glede na spol. »Ženske tesnobne in žalostne situacije zaznavajo prej kot moški ter o nespe?nosti in slabem po?utju hitreje potožijo svojemu zdravniku, medtem ko moški pogosto »odgovorijo« s spremembo življenjskega sloga. Za?nejo na primer ve? jesti, kaditi, piti ali se nevarno obnašati, s ?imer kompenzirajo, da so morali mirno reagirati: s hitro in agresivno vožnjo, nevarnimi hobiji ob prostem ?asu. Vse to se kaže v statistikah o pogostem bolniškem staležu, hospitalizaciji in umrljivosti moških v aktivni dobi zaradi poškodb. Pri nas je, ?e pogledamo vzroke za smrt, razmeroma dosti samomorov, in ta delež, ?e sklepam po primerjavi med letoma 1990 in 2000, naraš?a,« je povedala zdravnica.

Med prazniki je za ve?ino ljudi stresa na delovnem mestu manj, ga je pa za mnoge »v skupnem seštevku« še ve? kot druge dni v letu – priprave praznovanj, gne?a na cesti in povsod drugod, nakup daril … Tisti, ki so sami, pa se po?utijo še bolj osamljene. In ni jih malo, ki ravno ob takih, dela prostih dnevih, obležijo v postelji.

Osebnost, geni, socialni položaj

Prilagodljivost na spremembe okolja in nove situacije je ena od osnovnih ?lovekovih življenjskih sposobnosti. Med drugim je ta veš?ina gibalo napredka. Stres je, do neke meje, koristen, ko jo prestopimo, pa še zdale? ne. »Ve? strokovnjakov je že prou?evalo povezave med psihi?nim stresom in fiziološkimi spremembami, ki jih ta povzro?i. Stresni dejavniki vplivajo na ravnovesje nevrotransmiterjev in v?asih tudi na prave kemi?ne nevihte v telesu. Mo?na ?ustva, naj bodo pozitivna ali negativna, so biološki modulatorji,« je za italijansko revijo Panorama potrdil Massimo Biondi, profesor na rimski univerzi La Sapienza. Pri stresu biokemi?ni mehanizmi povezujejo možgane, limbi?ni sistem, hipotalamus, hipofizo, nadledvi?ne žleze, vegetativno živ?evje, imunski in krvožilni sistem, prebavila, kožo.

Kako se bo kdo odzval na dejavnike, ki ga »dušijo«, je odvisno od njegovih izkušenj, osebnosti, zna?aja in genov. »Znanstveniki so pred kratkim odkrili, da imamo ljudje razli?no oblikovan gen, ki daje navodila za izdelavo receptorja hormonov stresa, glukokortikoidov,« je pojasnil Giovanni Cizza, endokrinolog iz ameriškega nacionalnega zdravstvenega inštituta v Bethshedi. Leta 2003 so novozelandski znanstveniki pri spremljanju skupine 850 fantov in deklet, starih od nekaj mesecev do 26 let, prišli do sklepa, da je po spremembah na enem samem genu mogo?e predvideti, kateri otroci bodo kot odrasli, ?e se bodo lo?ili ali izgubili službo, bolj dovzetni za depresijo. Razlike so tudi med rasami, po zagotovilih ameriškega nevroendokrinologa Bruca McEwena pa imajo vpliv tudi socialno-ekonomske razmere posameznika: stres slabše prenašajo ljudje, ki so nezadovoljni na delovnem mestu in jih služba ne izpolnjuje, tisti, ki nimajo mo?i odlo?anja, stari, osamljeni, izolirani.

Deset let starejši, kot v resnici

Revija Proceedings of the National Academy Science je pred ?asom objavila študijo o povezavi med našo lastno predstavo o tem, pod kakšnim stresom smo, in biološkimi spremembami celic. Elizabeth Blackburn in Elissa Epel iz kalifornijske univerze sta opazovali stanje kromosomov belih krvni?k pri 58 ženskah, starih med 20 in 50 let, ki žive v zelo stresnih razmerah. Devetintrideset od teh jih ima kroni?no bolne otroke. Pri tistih, ki so se po?utile najbolj obremenjene, so celice kazale tipi?ne znake staranja, celo kakih deset let ve?, kot so bile ženske v resnici stare.

Nose?nice, ki so bolj izpostavljene stresnim dejavnikom in hkrati dovzetne zanje, tvegajo, da bodo rodile pred?asno in bo dojen?ek prišel na svet zahiran. Nekatere raziskave so pokazale tudi, da je ve? verjetnosti, da bodo imeli potomci mater, ki so bile med nose?nostjo depresivne in pod stresom, vedenjske motnje in u?ne težave kot otroci sre?nih nose?nic.

Težimo k ravnotežju

?loveško telo je nagnjeno k temu, da ?im prej vzpostavi notranje ravnotežje, ne glede na to, kakšne so zunanje, fizi?ne ali psihi?ne grožnje in biokemi?ni odzivi nanje. ?e pa je vseh neprijetnih dražljajev vendarle preve? hkrati, se škodljivim posledicam stresa vrata odprejo na stežaj: pospešen sr?ni utrip in povišan pritisk poškodujeta kardiovaskularni sistem, presežek stresnih hormonov pospešujejo nalaganje maš?ob in trigliceridov. ?e je preve? kortizola, lahko postopoma pride so izgube kostne mase in posledi?no osteoporoze. Hormonsko neravnovesje utegne povzro?iti diabetes tipa 2. Med dolgoro?nimi posledicami poznavalci naštevajo še poškodbe možganske celic hipokampusa, slabšanje kognitivnih sposobnosti in spomina.

Nekateri ljudje igrajo v napadu, drugi v obrambi, tretji nekje na sredini. Vendar se vsi ne rodimo kot napadalci, ki najlažje premagujejo življenjske ovire. A se lahko nau?imo, kako jih premagovati.

Barbara Ho?evar

Objavljeno v Delu , ponedeljek, 3.1.2005.
?lanek je last Dela in avtorice.