Naj nas ne premami zlata kletka

?e smo apati?ni, razdražljivi, duševno in telesno utrujeni, ?e zavra?amo delo, ?e pretiravamo z odvisnostjo od nikotina in alkohola, je skrajni ?as za ukrepanje

Ve?ina zaposlenih se pri svojem delu sre?uje z neprijetnostmi: z nerealnimi roki in pri?akovanji, birokracijo, težavnimi in zahtevnimi strankami, nesmiselnimi sestanki, normami in nerganjem, brezobzirnimi in sebi?nimi sodelavci, zahtevnimi plani, slabimi delovnimi razmerami, dolgo vožnjo v službo, odpuš?anjem … Zdi se, da s težavami v službi ni prizaneseno prav nikomur. Lahko se torej prepustimo dejstvu, da je delo pa? samo po sebi stresno in da se pri tem ne da veliko storiti, lahko pa poiš?emo in uberemo drugo pot, je prepri?ana Mija Boži?, avtorica priro?nika Stres pri delu, ki je izšel pri GV Izobraževanju in ki je predvsem namenjen prepoznavanju in odpravljanju stresa pri delu poslovnih sekretarjev. A v pomo? bo zagotovo tudi vsem drugim zaposlenim.

Stres na delovnem mestu je namre? ?edalje ve?ji problem. Pa ne pozitivni, ki povzro?i evfori?nost, zanesljivost, veliko motiviranost, pripravljenost prisko?iti na pomo?, samozavest, ustvarjalnost, marljivost. Uni?ujo? in nevaren je namre? negativni stres. To so emocionalni in psihi?ni pritiski, šoki, ki povzro?ajo obolenja in so posledica kratkotrajnega stresnega vpliva ali dolgotrajne izpostavljenosti stresnim okoliš?inam. Dolgotrajni stresni vplivi se kažejo kot porušena presnova v telesu ter porušeno endokrino in imunsko ravnotežje. Ljudje, ki so mu izpostavljeni, ob?utijo bole?ino v prsnem košu in imajo težave v želodcu zaradi preve? kisline. Telo, ki je dlje ?asa izpostavljeno stresu, ima manjšo možnost produkcije limfocitov, zato je neodporno in izpostavljeno obolenjem. Stresne situacije vplivajo tudi na proste radikale, ki se sprostijo v kri in poškodujejo celice.

Boži?eva izpostavlja tri skupine znakov, ki jih lahko imamo za prve znanilce, da smo preve? izpostavljeni negativnemu stresu. Na ?ustveni ravni se pojavi apatija, anksioznost, razdražljivost, duševna utrujenost, pretirana zaverovanost vase ali zavra?anje samega sebe. Stres se kaže tudi v vedenju zaposlenega: ta se zapira vase in zavra?a delo, pretirava z odvisnostjo od nikotina ali alkohola, je osebno neurejen in zamuja na delo, težave ima s spoštovanjem zakonov. Telesni znaki se kažejo v pretirani skrbi za bolezni, pogosti obolevnosti, fizi?ni iz?rpanosti, pretirani veri v samozdravljenje in z zlorabo zdravil ter z nerazpoloženjem. ?e se ti znaki pojavljajo skupaj in ?e trajajo dlje, je nujna pomo? zdravnika ali specialista.

Seznam vzrokov za stres je zelo dolg in na mnoge od njih posameznik ne more vplivati. Sive lase nam lahko povzro?ijo zahtevni nadrejeni ali pa neprijetni sodelavci. S temi imamo na delovnem mestu opraviti pravzaprav skoraj vsi. Eni so cini?ni, ravnodušni, drugi spet vsiljivi ali pa nenehno jezni. Ravnanje s takimi sodelavci je prava umetnost in ?e nam jih ne uspe spremeniti, se vsaj potrudimo, da njihova negativnost ne vpliva na nas. Zavedati se je tudi treba, da smo ljudje med seboj razli?ni in da se moramo nau?iti shajati. Na naše po?utje in delo vpliva tudi obilica dela, ki se hitro spremeni v zmedo, ali pa preprosto slab dan. Stres pa povzro?ajo tudi notranji vzroki, na primer lastne negativne in zaskrbljene misli. Hitro se lahko ujamemo tudi v »zlato kletko«, ki je prispodoba za prostovoljno življenje na robu svojih zmožnosti, velikokrat pa tudi nad njimi. »Razpeti smo med službo, kariero in nadurnim delom. Zaslužek pa je zasen?en s stresom, ki ga zahteva ohranjanje življenjskega sloga. Biti ujet v zlato kletko pomeni, da smo se zavedno ali nezavedno odlo?ili, da menjamo življenjske vrednote, kot so prosti ?as, konji?ki, odnosi, za drag avtomobil, razkošno stanovanje ali druge materialne dobrine,« poudarja Mija Boži?. Stres povzro?ajo še obljube, ki jih ne moremo izpolniti, ter slaba organiziranost.

Zavedanje o vzrokih stresa je prvi korak k njegovemu u?inkovitemu obvladanju. V?asih pomaga, da stvari pogledamo z ve?je razdalje in se vprašamo, zakaj ga v resnici doživljamo. Ali preve? pri?akujemo od naših sodelavcev? Ali si sami ustvarjamo nepotreben stres? Ali smo zadovoljni z delom, ki ga opravljamo? Prav tako bi bilo narobe, ?e bi za negativni stres vedno krivili druge, saj si ga ponavadi povzro?imo kar sami. Ljudje si namre? pogosto zastavljamo cilje, ki jih ne moremo dose?i, si zanje dolo?amo prekratke roke ali pa si jih zastavimo preve? hkrati.

L. V.

Objavljeno v Delu , torek, 21.10.2003
?lanek je last Dela in avtorja.