Ko je vse na svetu ?rno

Vsaj enkrat v življenju zapade v depresijo 17 odstotkov ljudi; uvrš?a se na ?etrto mesto glavnih vzrokov nezmožnosti normalnega delovanja

Asistentka mag. Marjeta Blinc Pesek, vodja oddelka za intenzivno terapijo na Psihiatri?ni kliniki Ljubljana : "Opažamo, da se ob praznikih obisk v bolnišnici pove?a, ve? je tudi klicev na telefon za pomo? v duševni stiski." V prazni?nem obdobju lahko stres in neizpolnjena pri?akovanja povzro?ijo motnje razpoloženja, med katere sodi tudi ve? vrst depresij. Te imajo razli?ne vzroke, pravi asistentka mag. Marjeta Blinc Pesek, vodja enega od oddelkov za intenzivno terapijo na Psihiatri?ni kliniki Ljubljana. Depresivni ljudje pogosto ne prepoznajo, da potrebujejo pomo?.

Neredko se depresija spregleda, napa?no diagnosticira in neprimerno zdravi. Ocenjujejo, da pri pacientih z veliko depresijo pravo diagnozo prepoznajo pri manj kot polovici. Samo polovica vseh depresivnih bolnikov se zdravi, med temi pa jih le ?etrtina dobi ustrezno terapijo s primernim odmerkom antidepresivov in ustreznim ?asom trajanja.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije število obolenj in smrtnosti, povezanih z depresijo, nenehno naraš?a. Trenutno je depresija v svetovnem merilu na ?etrtem mestu glavnih vzrokov nezmožnosti normalnega delovanja, do leta 2020 pa naj bi se po ocenah strokovnjakov povzpela celo na drugo mesto, takoj za okužbami dihal, kamor sodijo na primer prehladi. Vsaj enkrat v življenju eno od oblik depresije doživi 17 odstotkov ljudi, od štiri do šest odstotkov jih trpi za veliko depresijo, med kroni?nimi bolniki, zlasti starejšimi, pa je kar od 30 do 50 odstotkov depresivnih.

Kaj je depresija?

Depresija je resna in vse bolj pogosta motnja razpoloženja, ki poruši ?ustveno ravnotežje in prizadene tudi telo. "Govorimo pravzaprav o depresivnem sindromu, ki je skupek znakov in simptomov, ki zajamejo ve? podro?ij ?lovekovega doživljanja in drugih funkcij ter se med seboj prepletajo tako, da ?lovek ne more ve? normalno delovati. V tem se depresija tudi razlikuje od žalosti, kjer nas duševna bole?ina ne ovira pri vsakodnevnem delovanju," pravi Marjeta Blinc Pesek.

Lo?imo ve? vrst depresije. Depresivna epizoda pomeni, da se depresija iz kakršnihkoli razlogov pojavi enkrat v življenju. Pri ponavljajo?i se unipolarni depresivni motnji se depresivne epizode ponavljajo, in ?e niso zdravljene, postanejo vse težje in globlje, dlje ?asa tudi traja, da se pozdravijo. "Zato je pomembno, da za?nemo zdravljenje takoj, ko se pojavijo simptomi," poudarja sogovornica. Depresija se lahko pojavlja tudi v sklopu mani?no depresivne psihoze oziroma bipolarne motnje, kjer se menjata depresivno in mani?no razpoloženje, za katero so zna?ilni hiperaktivnost, majhna potreba po spanju, lete?e misli in kup idej. Distimija, ki so jo neko? imenovali nevrotska ali karakterna depresija, pa pomeni slabše razpoloženje z dolo?enimi, ne pa vsemi znaki velike depresije; ne doseže meril za veliko depresijo, vendar prav tako zahteva terapevtsko zdravljenje. Poporodna depresija se lahko pojavi ob velikih fizioloških in socialnih spremembah, ki spremljajo rojstvo otroka in na katere so mladi starši pogosto premalo psihološko pripravljeni. Sezonska depresija pa se pri nas pojavlja v jesenskih in zimskih mesecih, predvsem decembra. "Pred in med prazniki je tako pozitivno kot negativno ?ustveno doživljanje mo?nejše, zato osamljenost, neizpolnjena pri?akovanja pa tudi nezadovoljstvo v odnosih lahko vodijo v depresijo." K tej pripomore tudi stres, ki je povezan s pripravami na praznike ter potrebnimi finan?nimi sredstvi za nakup daril in drugega. "Opažamo, da se ob praznikih obisk bolnišnic pove?a, ve? je tudi telefonskih klicev za pomo? v duševni stiski."

Razli?ni vzroki

Vzroki za depresivnost so lahko biološki ali psihološko-socialni in se med seboj prepletajo. "Med biološke štejemo na primer neravnotežje v sistemu nevrotransmiterjev – to so substance v možganih za posredovanje med živ?nimi celicami -, predvsem serotonina in noradrenalina, ki sta tudi podlaga za u?inkovitost antidepresivnih zdravil. Pomembni psihološko-socialni vzroki pa so na?in življenja, huda kroni?na telesna bolezen, izpostavljenost stresu in negativni življenjski dogodki, denimo smrt bližnjega ali izguba službe, ki se kopi?ijo in pri dovzetnih posameznikih lahko povzro?ajo depresivnost. Tudi otrok, ki je med nose?nostjo že v maternici izpostavljen stresom ali virusni infekciji ali pa doživi težji porod, je lahko pozneje bolj nagnjen k depresiji," razlaga sogovornica. Dodaja, da na?in dedovanja ni povsem raziskan, obstajajo pa hipoteze. "Dedovanje ni monogensko, ampak je bolj zapleteno in kompleksno, saj nanj vpliva veliko genetskih dejavnikov. ?im ve?je število sorodnikov ima motnje razpoloženja, tem ve?ja pa je verjetnost, da bo posameznik tudi sam nagnjen k depresiji oziroma bo imel tovrstne težave."

Med znaki ni le obup

Kateri so glavni znaki depresije? "Duševno bole?ino in globoko žalost spremljajo nelagodno po?utje, pesimizem, izguba zanimanja in zmanjšanje dejavnosti, pomanjkanje energije in utrujenost. Na podro?ju vegetativnih funkcij je lahko moteno spanje, tako da se pono?i ali zgodaj zjutraj prebujamo ali pa zve?er ne moremo zaspati. Lahko je zmanjšan tek, zaradi ?esar ?lovek shujša za ve? kilogramov, nasprotno pa se ob atipi?ni depresiji lahko ob pove?anju teka tudi mo?no zredimo. Zmanjša se želja po spolnosti. Motene so tudi kognitivne funkcije, kar se kaže na primer v manjši koncentraciji, pozabljivosti in obsedenosti z eno mislijo, celo mislijo na smrt ali samomor. Vse je videti negativno, brezupno, ?rno, zato depresivnega ?loveka tudi obi?ajno vesele stvari ve? ne razveselijo. Ne more vstati in delati, nima volje in bi najraje ves dan preživel v postelji. Pri psihoti?ni depresiji ?lovek izgubi tudi stik z realnostjo, ima blodnje in ob?utek krivde," odgovarja Blin?eva. Atipi?ni znaki, ki jih teže prepoznamo in so pogostejši pri moških, saj ti pogosto teže izražajo ?ustva in se zaradi ob?utka šibkosti sramujejo prizadetosti, pa so razdražljivost, spremenljivo vedenje, pretirana telesna dejavnost, ukvarjanje z ekstremnimi športi, lahko tudi ve?ja zloraba alkohola.

Depresijo pogosto spremljajo tudi telesne bole?ine brez o?itnega vzroka. Pri depresivnih bolnikih z izrazitimi somatskimi težavami ?etrtina bole?inskih simptomov odpade na glavobole in bole?ine v hrbtu. Pri atipi?ni depresiji, kjer so glavoboli najpogostejša bole?ina, ta pogosto zajema še vrat, pridružujeta pa se ji anksioznost (ob?utek tesnobe) in strah.

Prepre?evanje in zdravljenje

"?e negativno razpoloženje traja dalje od dveh tednov, spremljajo pa ga vsaj štirje simptomi, je treba obiskati zdravnika," svetuje sogovornica in meni, da se je sicer depresiji mogo?e izogniti tako, da smo nenehno v stiku s samim sabo in prepoznavamo svoja ?ustvena stanja ter vzroke zanje. Kava, cigarete, alkohol in gledanje televizije so le trenutna sprostitev, opozarja zdravnica; dolgoro?no pomagajo predvsem druženje z osebami, s katerimi imamo kakovosten ?ustveni odnos, fizi?na dejavnost in preusmerjanje misli na pozitivne vsebine in doživetja. Predvsem je treba spremeniti temeljna prepri?anja o sebi in svetu, saj iz njih izvirajo negativne misli in ?loveka držijo v depresivnem krogu ter dolo?ajo njegov na?in odzivanja na okolico.

V svetu kot metodo zdravljenja najbolj priporo?ajo kombinacijo antidepresiva in kognitivno-vedenjske terapije, s katero se v dolo?enem številu individualnih seans (obi?ajno jih je 8 do 20) odkrijejo vzorci, ki vodijo v depresivnost, in predelajo natan?no dolo?eni cilji. "V javnem zdravstvu je tega vedno manj, ker smo psihiatri ?asovno preobremenjeni, zato imamo za pogovor manj ?asa, kot bi si želeli," obžaluje sogovornica. Možen je obisk zasebne ambulante, kjer pa mora posameznik za seanso pla?ati med 10 in 15 tiso? tolarjev. Med psihoterapevtske metode zdravljenja sodi tudi skupinska psihoterapija, ki se izvaja enkrat na teden po uro in pol v skupini približno osmih udeležencev in terapevta; traja tudi po dve, morda celo tri leta in v tem ?asu lahko dosežemo velike osebnostne spremembe. Pri vseh depresivnih epizodah, predvsem pa pri veliki depresiji se predpišejo tudi antidepresivna zdravila, ki delujejo na tar?ne nevrotransmiterje, jemati pa jih je treba natan?no po navodilih, ponavadi vsaj šest mesecev. "Novejši antidepresivi so razmeroma varni in ne povzro?ajo odvisnosti. Telo se navadi le na pomirjevala, ki se še vedno preve? predpisujejo, potrebna pa so za krajši ?as predvsem takrat, ko depresijo spremljajo anksiozne motnje z napadi panike," pravi Blin?eva. Pri nekaterih zdravilih so v prvem tednu zdravljenja možni stranski u?inki, ki pa pozneje ponavadi minejo – slabost, bruhanje, glavobol, omotica, potenje ali motnje spanja, zaradi katerih se zdravila navadno jemljejo zjutraj. Antidepresivi za?nejo delovati takoj, u?inek pa se lahko opazi šele po dveh ali treh tednih, zato je pomembno, da bolnik ne pretrga predpisanega zdravljenja.

Avtorica ?lanka: Janja Simoni?

Izvirna novica: Finance , objavljeno 18. 12. 02