Zakaj ve?ina žensk trpi povsem druga?e kot moški

Nadležne depresije

Pri ženskah prevladujejo tako imenovane nevroti?ne depresije
Kdaj je nanje legla meglena sivina, ne morejo re?i najve?krat niti prizadeti sami. Le toliko vedo, da so iz ne tako lepih dni nastali hudi dnevi, ki se sploh no?ejo kon?ati. Veselje se sprevrže v žalost, optimizem v bojazljivost in brezupnost izpodrine zaupanje vase. Zdravniki v takšnem primeru govorijo o afektivnih depresijah, ko postanejo naša ?ustva bolna. Veliko ljudi trpi zaradi tega. Ženske še enkrat pogosteje kot moški. Zdaj je neka znanstvena študija, pri kateri je udeleženih ve? ameriških univerz, vrgla novo lu? na te simptome.
Preiskali so 235 moških in 400 žensk. Presenetljiv rezultat: ?eprav imajo depresije vedno ista ozadja, potekajo pri ženskah druga?e kot pri moških. Posledi?no jih je tudi treba razli?no zdraviti.

Dejansko trpijo ženske druga?e kot moški. Pri ženskah prevladujejo tako imenovane nevroti?ne depresije. Odražajo se v nezadovoljstvu, razdraženosti, nerazpoloženosti.

Ženske, ki kažejo te simptome, ima okolica prej za mote?e kot pa za trpe?e. Pogosto je slišati stavke, kot: "Gre nam na živce."

Pri moških se depresivno stanje odraža popolnoma druga?e. So brez volje, ni?esar ve? se ne morejo veseliti in so v vsakem pogledu brezvoljni. Nekateri sploh nimajo ve? ob?utka, da aktivno živijo.

Bolezen pogosto izbruhne po udarcih usode, kot so razveza, lo?itev, partnerjeva smrt ali izguba dela. Toda tudi kot dlje ?asa trajajo?i stres, preobremenitev z delom, pa zaradi hormonskih motenj (premo?no delovanje š?itnice), zaradi obolenja za rakom lahko živci prav tako "pregorijo". Razlog je tako pri ženskah kot pri moških isti: presnova njihovih možganov je motena, ker na razpolago nima dovolj nevroprenosnikov, kot sta noradrenalin in serotonin, katerih naloga je, da prevajata nevro sporo?ila.

Natanko na tej signalni to?ki bi lahko v prihodnje uvedli specifi?no zdravljenje po spolih. Ameriški Journal za psihiatrijo dokazuje, da pri ženskah u?inkujejo predvsem zdravila, ki vplivajo na raven serotonina. Ta "možganski hormon" usmerja poleg drugega ?ustveno razpoloženje, spalni ritem, spalni nagon in temperaturo.

Nasprotno pa so pri moških u?inkovitejša zdravila, ki ne spodbujajo samo proizvodnje serotonina, temve? tudi noradrenalina, ki pospeši krvni tlak in dihanje, srce bije hitreje, telo pa dobiva ve? energije za presnovo.

Rezultati so zdravnike specialiste presenetili, toda potrebne bodo še nadaljnje študije, da bodo pripravili nove strategije za zdravljenje. Na sre?o lahko bolezen že zdaj zdravimo dokaj dobro. Pri lahkih in srednje težkih depresijah pomagajo psihoterapija ali pa tudi lahka rastlinska protidepresivna sredstva. O tem se dostikrat pacient odlo?a sam. Pri srednje hudi in hudi obliki depresije pa pomaga le kombinirana terapija: zdravila in psihoterapija.

Najve?ji problem do zdaj: ponavadi minejo leta, preden lahko za?nejo trpljenje strokovno in primerno zdraviti. V Evropi je namre? obisk psihiatra, druga?e kot v ZDA, še vedno povezan s številnimi predsodki. Mnogi, ki imajo težave z depresijami, raje obiš?ejo svojega zdravnika, pri tem pa le 50 odstotkov zdravnikov splošne prakse postavi pravo diagnozo. Mnogi zdravijo samo simptome, kot so spalne motnje ali telesne težave, ne pa depresije same, ki je razlog za slabo spanje ali bole?ine.

?rne misli, tako pri moških kot pri ženskah, sproži ista presnova v možganih. Medtem ko se depresivni moški popolnoma umaknejo in postanejo apati?ni, reagirajo ženske ponavadi razdraženo.

Izprašajte samega sebe in potem še specialista

Pot k psihiatru je za nekatere nepremostljiva ovira. Pri tem pa so le specialisti tisti, ki pri depresijah res lahko pomagajo. Strokovnjaki so zdaj sestavili analiti?ni vprašalnik, s katerim lahko vsakdo ugotovi, ali nosi v sebi znake kakšne depresije.

?e boste na ve? naslednjih ugotovitvah odgovorili z DA, potem pojdite nujno na razgovor k psihiatru:

• Nagibam se k ob?utkom krivde in samoo?itkom.

• Zjutraj trpim zaradi uni?ujo?ega strahu.
• Raje spim ?ez dan in delam pono?i.

• Težko se osredoto?im na svoje delo.

• V?asih imam ob?utek, da ni?esar ve? ne ?utim.

• Najraje bi ves dan ostal(a) v postelji.

• Trpim zaradi tega, ker morajo drugi zaradi mene toliko trpeti.

• Kot otroka so me ve?krat zmerjali.

• V?asih se bojim, da je moja eksistenca ogrožena.

• K nobeni stvari se ne morem ve? pripraviti.

• V?asih po ve? ur tuhtam sam(a) zase.

• Težko sprejemam odlo?itve.

• Rad(a) sem odvisen(a) od drugih.

• Sem bojazljiv, zavrt ?lovek.

• Kadar sem skupaj z drugimi, sem ve?inoma pasiven.

• Imam ob?utek, da ne morem nikogar ve? ljubiti.

Izvirna novica objavljena: v ponedeljek, 21. maja 2001, v Dnevniku – tiskana izdaja
?lanek je last Dnevnika in avtorja.