Šentjanževka proti depresiji

Sinteti?na zdravila proti depresiji imajo stranske u?inke, zato je za blažje oblike bolezni bolj priporo?ljivo zeliš?no zdravilo

Podatki v razli?nih državah kažejo, da naraš?a uporaba sinteti?nih zdravil proti depresiji. Nekateri menijo, da je vzrok za to vse ve?je število depresivnih bolnikov, medtem ko drugi trdijo, da jih zdravniki preve? zlahka, tudi neutemeljeno, predpisujejo. Tako britanski Nacionalni inštitut klini?ne prakse opozarja na ob?utno prepogosto predpisovanju antidepresivov v splošni praksi. Najbolj poznano sinteti?no zdravilo te skupine je prozac. V letu 2004 so angleški splošni zdravniki tako napisali devetnajst milijonov receptov za tri in pol milijone ljudi in tako porabili štiristo milijonov funtov. Predvsem za blažje oblike depresije takšna zdravila niso priporo?ljiva, saj je tveganje ve?je od koristi.

Pogosto se kot neželeni u?inki pojavljajo glavobol, nespe?nost, anksioznost in nagnjenost k samomorilnim dejanjem. Nemedikamentozno zdravljenje kot je svetovanje, je teoreti?no sicer možno, a žal v Angliji ni na voljo dovolj usposobljega kadra. Ob kroni?nem pomanjkanju možnosti svetovanja in psihoterapije splošni zdravniki, ki so vse pogosteje soo?eni z depresivnimi pacienti, pogosto ne vidijo drugega izhoda, kot da napišejo recept za prozac.

Profesor komplementarne medicine Edzard Ernst s Penisula medicine school na univerzah Exter in Plymouth opozarja, da za zdravljenje blagih oblik depresije obstajajo tudi druge možnosti. »Strokovnim krogom razlagam, naj ponovno razmislijo o predpisovanju zeliš?nega antidepresiva, šentjanževke (Hypericum perforatum). Zdravilo je bilo neko? že zelo priljubljeno. V Nem?iji je bilo dostopno z receptom in pred leti so ga ljudje jemali štirikrat pogosteje kot prozac. Ko so objavili ugotovitve o možnem šentjanževkinem vplivu na delovanje drugih zdravil, se je njena priljubljenost zmanjšala. Tedaj pravzaprav nismo natan?no vedeli, katerim zdravilom spremeni u?inkovitost. Danes imamo natan?ne odgovore in jasno je, kdaj jo lahko predpišemo brez strahu in kdaj ne.«

šentjanževka, v naših lekarnah je zdravilo iz nje naprodaj pod imenom deprim, pospešuje tako razpad aktivne snovi zdravila, ki ga jemljete za zdravljenje osnovne bolezni, kot tudi njeno izlo?anje iz telesa. Zato koncentracija v krvi ni dovolj visoka za predviden farmacevtski u?inek. Antikoagulanti prepre?ujejo nastajanje krvnih strdkov. Hkratno uživanje šentjanževke zmanjša njihovo u?inkovitost in krvni strdki nastajajo s skoraj enako verjetnostjo, kot ?e zdravila za red?enje krvi sploh ne bi jemali. Enako velja za kontracepcijska sredstva. ?e poleg njih jeste še omenjeni zeliš?ni izvle?ek, lahko zanosite. Ne vpliva pa enako na vsa sinteti?na zdravila. »?e za zdravljenje svoje osnovne bolezni uživate katera koli zdravila in bi svoje blage antidepresivne težave radi ublažili z naravnim izvle?kom, se posvetujte z zdravnikom. Ljudje, ki so zdravi in ne uživajo nobenih zdravil, lahko šentjanževko uživajo brez strahu,« je prepri?an Ernst. Raziskave so pokazale, da so neželeni u?inki enako pogosti kot pri slepem vzorcu.

Kaj pa njena u?inkovitost? Ernst pravi, da je dokazana. Kljub dvema ameriškima raziskavama, ki trdita nasprotno, so pred kratkim objavili povzetek tridesetih najobsežnejših raziskav. Primerjava s konvencionalnimi antidepresivi je pokazala enako dober rezultat, kot ga pripisujemo sinteti?nim sredstvom. V vse raziskave in primerjave so vklju?ili ve? kot dva tiso? ljudi, zato so ugotovitve dokaj zanesljive. »?e bi bila šentjanževka sinteti?no zdravilo, bi ga zagotovo priporo?ala vsa vladna zdravstvena telesa. Zdaj, ko vedno pogosteje govorimo o neželenih u?inkih sinteti?nih dravil in jih tudi dejansko opažamo, razmislimo o smernicah zdravljenja blagih depresij, » je kriti?en profesor Edzard Ernst v Guardianu.

Avtor/ica: A. V.
Objavljeno v pondeljek 10. januarja 2005 v Delu – ->
?lanek je last avtorja/ice in Dela.