Slovence plju?a skrbijo bolj kot duševnost

Zbudi se iz neprijetnega stanja in razmišlja. Spet so me zadeli! Spet na zaprtem oddelku. Že tretji?. Drugi? letos. Le kaj se je dogajalo v?eraj? Ne morem se zbrati. Spet so me zabili s haloperidolom. Ne morem biti na mestu. Akatizija! Ni? je ne more ustaviti. Ko bi se le držali malo nazaj in se ustavili pri kakšnem miligramu manj. O?itno so spet poslali po rešilca in policijo. Upam, da nisem komu kaj storil.

»Sestra, a sem dolgo spal? Lahko pokli?em domov?«

»Umiri se, no? je, drugi spijo, tvoji doma tudi. Nih?e ti ne grozi, vse je urejeno. Zaspi!« Aha, preganjanega sem se po?util. Spet. Kako neki ne morem živeti brez tablet? Pa tako dobro mi je šlo. Zdaj me pa spet ne bodo spustili iz bolnice nekaj tednov, mesecev …

»Ne morem ve? spati! Nemir me daje. Saj veste, od haloperidola. Malo preve? ste me zabili.«

»še premalo, ?e bi vedel, kaj si zganjal. štirje smo te morali zagrabiti, preden smo te uspeli pomiriti.«

Pomirili? Prej bi rekel zabili! Nima smisla. Moram do cigarete, vsaj malo me bo pomirilo.

»Sestra, ne vem, kje so moje stvari, a v desnem notranjem žepu moje jakne imam cigarete in vžigalnik. Prosim, ?e mi jih prinesete, da eno pokadim. Potem zaspim, obljubim!«

»Ni? ne bo, nov zakon o nekajenju v javnih prostorih je stopil v veljavo. Saj ste že slišali zanj, a niste?«

Dva odstotka uporabnikov pesticidov terorizirata dva milijona
Ali je prav ali ni prav, da se z zakonom omeji kajenje v javnih prostorih? V to se ne bom spuš?al. Zagotovo je to napredno dejanje nacije za vse zaposlene v javnih prostorih, katerim za razliko od drugih zaposlenih do danes ni bilo omogo?eno delati v nezakajenem okolju. In to je tudi edini pravi razlog. Vsi drugi razlogi, ki jih vneti borci proti kajenju dodajajo ob zagovarjanju bližajo?e se spremembe, ne pove?ujejo verjetnosti odlo?itve za zakon, kakor tudi zakona ni? bolj ne podkrepijo. Tu imam v mislih vse priloge glede bolj zdravega na?ina življenja vse ve?jega števila Slovencev. Te so še posebej mote?e zaradi nedoslednosti samih borcev za zdrav življenjski slog. Rekel bi in trdno verjamem, da je odsotnost pesticidov v vodi in hrani prioritetno na višji ravni kot življenjski slog. Dva odstotka uporabnikov pesticidov terorizirata dva milijona (?eprav le dva, je to v tem primeru petdesetkrat ve? kot dva odstotka nacije) Slovencev z opore?no vodo in hrano. Medtem ko en poslanec ob zagovarjanju zakona o pesticidih opozarja na pomanjkanje hrane po svetu, drug poslanec želi vsem privržencem zakona, da bi tudi njihove družine zaužile toliko pesticidov kot vse družine, žive?e na severovzhodu Slovenije. Nisem maš?evalen tip ?loveka, a zadnji govor mi je mnogo prikladneje legel na dušo. Posiljevanje vseh Slovencev s pesticidi, kar po?neta dva odstotka Slovencev, presega nevarnost pasivnega kajenja, katerega je deležno morda kakšnih deset odstotkov vseh državljanov. Vsaj tako nekako si predstavljam javnozdravstveno piramido, kjer sta neopore?na voda in hrana pomembnejši od zdravega na?ina prehranjevanja, gibanja in odsotnosti razvad.

Alkohol in tobak
Med razvadami pa je odsotnost pretiranih koli?in alkohola vsaj toliko pomembna kot nekajenje. Že pred mnogimi leti sem na istem mestu opozarjal, da je boj proti kajenju sicer neustrezno, a neprimerno bolj ognjevit kot boj proti zlorabi alkohola. Na škatlah cigaret se namerava prikazovati slike obolelih plju?, medtem ko se na steklenicah z alkoholnimi pija?ami ne bo prikazalo ne obolelih jeter ne ponesre?encev v prometnih nesre?ah, kaj šele obešenih samomorilcev. Nedolžni umrli v prometnih nesre?ah, ki jih povzro?i alkoholiziran voznik, so vsaj zame bolj tragi?ne žrtve kot pasivni kadilci. In tako kot nekateri popijejo le tri kozarce kvalitetnega rde?ega vina na teden, nekateri na teden pokadijo le tri do štiri cigarete ali celo cigare. Obstajajo tudi zmerni kadilci, verjeli ali ne! Poleg tega je povezava med alkoholom in jetrno cirozo gotovo (ne le statisti?no, tudi biološko oprijemljivo) bolj zanesljiva in veljavna kot povezava med kajenjem in nekaterimi omenjanimi boleznimi. Borba, ki sloni pretežno le na dolo?enem dejavniku tveganja (kajenje) in rada popuš?a mnogo mo?nejšemu lobiju na drugi strani (uporabnikom pesticidov in proizvajalcem alkoholnih pija?), kaže na nedoslednost borcev za zdrav na?in življenja. Vpitje na eni strani seveda ne opravi?uje tišine na drugi strani. Morda se nedoslednim zdi, da jih prav to nekako opravi?uje. In kdor mi na tem mestu odvrne, da je proizvodnja alkoholnih pija? nacionalni ponos, naj si ogleda za mesto precej kratko zgodovino (v primerjavi s Ptujem in Koprom) naše Ljubljane, ki je zares mesto postalo šele na ra?un obsežnega zaposlovanja ob ustanovitvi Toba?ne tovarne. Lahko bi rekli, da Ljubljana danes ne bi bila glavno mesto, ?e ne bi obstajala proizvodnja tobaka. Medtem ko so Slovani ob naseljevanju Slovenije divje uni?evali vinograde, saj je alkohol za tedaj poganske Slovane predstavljal zelo nezdrav opoj. Kot suicidolog in psihiater lahko dokažem, da je pokristjanjevanju navkljub še vedno tako. Na mnogo bolj subtilni ravni je zame dovolj že to, koliko obiskovalk moje ambulante ima zelo malo od svojih slovenskih moških, ki svoj libido že preve? ?asa utapljajo v zdravem na?inu pitja.

Za prekinitev odvisnosti potrebuješ drugo odvisnost
Sam nisem kadilec in to niti nikoli nisem bil za razliko od prenekaterih nestrpnih nekadilcev. Svojega o?eta zelo pogrešam, ?eprav je bil do mojega šestega leta kadilec. In nikoli si mu ne bi drznil re?i, a ne, tati, da boš tudi ti neko? nehal kaditi!? Katerokoli razvado je imel, si jo je smel privoš?iti glede na vse, kar je v svojem življenju prestal. Prijateljev ne izbiram glede na kajenje. Imam jih tudi med kadilci in njihovo navado cenim v celoti z njihovo osebnostjo, saj gre za ve? kot le za trenutno preobleko. Gre za del njihove osebnostne celote in jim preprosto tega ne nameravam odtegovati, ?e jim ne morem dati ne?esa v zameno. Pa tu seveda ne mislim na žve?ilke in obliže. Mnogo ve? kot to. Za prekinitev odvisnosti od kajenja potrebuje ?lovek drugo odvisnost, ki je lahko ali ni družbeno bolj sprejemljiva, a brez -holizma ne bo šlo. Verjemite mi, da ne.

Tako glede novela zakona še naprej ostajam nekako stoi?en bralec Dela in Dnevnika ter gledalec Odmevov in 24 ur. Stoi?no prepri?an, da je zakon ustrezen korak v smislu izboljšanja kvalitete življenja vseh zaposlenih v javnih prostorih, kjer se je kadilo. In stoi?no prepri?an, da ta novela zakona ni mesto, kjer bi do besede lahko prihajali narod osvobajajo?i borci za zdrav življenjski slog. še posebej ne zaradi njihove nedoslednosti, ker niti z besedo ali kretnjo ne poskusijo ustaviti novele zakona glede pesticidov. Ker v nekem paralelnem svetu ne storijo enako veliko glede zlorabe alkohola v naši samozadovoljni državi. In še bolj ne zaradi njihove premo?rtnosti, zaradi katere spregledajo nekatere specifi?ne situacije.

Kaj pa v zaprtih oddelkih psihiatri?ne bolnišnice?
In prav onemogo?anje kajenja na zaprtih oddelkih psihiatri?ne bolnišnice je lahko taka spregledana situacija. Zagotovo ne bi bilo prav, ?e bi se kajenje onemogo?alo osebam, ki so v javnem prostoru proti svoji volji, denimo osebi s kroni?no duševno motnjo ali osebi z demenco v domu za starejše ob?ane. Upam, da je zanje v tem zakonu poskrbljeno, saj se jim ob odvzemu pravice do svobode gibanja na ra?un pravice do zdravja ne sme kratiti še drugih pravic, denimo pravice do kajenja. In ker ne more ve? kaditi doma, bo pa? moral kaditi na zaprtem oddelku, katerega mu je država dolo?ila kot za?asno bivališ?e. Ob sprejetju zakona bo torej moralo vseh šest psihiatri?nih bolnišnic v Sloveniji odpreti kadilnice znotraj svojih javnih prostorov. Žal mi je za vse borce, ki boste to dojeli kot le delno zmago, ker kadilnic in kajenja ne boste pokon?ali do tal. A opozoriti vas moram, da je demokrati?nost odnosa do kajenja in duševnega zdravja v Evropi dosegla najvišjo stopnjo prav na škotskem, kjer so z novim zakonom o duševnem zdravju dobesedno opredelili to pravico. ?e je nekdo proti svoji volji v psihiatri?ni bolnišnici, lahko tam tudi kadi. Težava nastopi v Sloveniji, kjer, kot kaže, zakona za duševno zdravje ne bomo videli še nekaj vlad. Afiniteta do reševanja tega problema je v obeh primerih (levem in desnem) enako neu?inkovita. Polna neizpolnjenih obljub. Pravico bo pa? treba zapisati v novelo zakona o kajenju, kateremu se obeta mnogo hitrejši sprejem. Slovence pa? plju?a skrbijo bolj kot duševnost. Ni? narobe! Stvar nacionalne prioritete pa?, a vseeno ni treba pretiravati, saj se za duševnost še vedno skrbi na podlagi zakonov iz sedanji vladi precej nesimpati?ne SFRJ.

Za konec pa … Veliko kadilcev je med socialno manj privilegiranimi sloji in zato se ne morem upreti misli, da je boj proti kajenju na koncu koncev boj razredov, kjer višji sloj spet nima empatije do nižjega. Medtem ko si sami lahko privoš?ijo zaokrožen kozarec najboljšega rde?ega vina iz leta 2002, mirno kramljajo, ali je pilates boljši od jogginga. Ko tako mirno kramljajo, si nekdo, ki je proti svoji volji zadržan v psihiatri?ni bolnišnici, ne sme po svoji volji krojiti lastne usode glede (ne)kajenja in (ne)zdravja. In tako bo pri nas ostalo, saj v Sloveniji zakon o duševnem zdravju še nekaj ?asa ne bo ugledal lu?i sveta. Pomembneje kot to, ali bomo stopili iz zakonodaje SFRJ v moderen evropski zakon in omogo?ili osebam s kroni?no duševno motnjo opolnomo?enost in jim vrnili kredibilnost v družbi, je namre? to, koliko samostojnih odlo?itev bo odvzeto nam psihiatrom. Da nam ne bi padla krona z glave! Medtem pa se mnogo hitreje hiti z zakonom o nekajenju v javnih prostorih, ?eš da ga podpira tudi evropski komisar. Ta je že mnogo prej podpiral humaniziranje zakonodaje s podro?ja duševnega zdravja, a njegov glas tedaj pod Triglavom ni in ni odmeval.

»Sestra, res ne bom zdržal brez cigarete! Naredite izjemo, prosim Vas!«

»?e želiš, lahko pokli?em dežurnega psihiatra, da ti predpiše obliž …«

Avtor: dr. Andrej Maruši?, nacionalni koordinator za duševno zdravje pri Svetovni zdravstveni organizaciji

Objavljeno: 10. feb. 2007, v Delovi Sobotni prilogi
Prispevek je last avtorja in ?asopisa Delo