Kako zmanjšati stres?

Stres je odziv organizma na škodljive vplive. Organizem sproži stres tedaj, ko se ne želi soo?iti oziroma spopasti z dolo?enimi pogoji, ki so se nenadno pojavili. Pojavu teh pa pogojuje minuli spomin.
Ob stresu je naše po?utje (ilustrativno) kot jegulja, ki se želi (histeri?no) izogniti nevše?nostim. Vseskozi namre? hrepenimo po takojšnjem izhodu iz stresnega položaja; dlje kot v njem vztrajamo, bolj so o?itne psihofizi?ne motnje. Te lahko opredelimo kot mentalne oziroma telesne. Mentalne in telesne pa so tudi tehnike, ki nam pomagajo olajšati ali odmisliti stres.

Kratkoro?no z mentalnimi tehnikami
S kratkoro?no redukcijo stresa lahko omilimo oziroma smo sposobni samoregulirati celo vrsto stresov, ki nam motijo duševni mir in onemogo?ajo sproš?enost. Mentalne tehnike so pravzaprav refleksivne in pomenijo sposobnost zavednega miselnega preklopa, ki nam pomaga odmisliti za nas težavne okoliš?ine, zaradi katerih smo pod stresom. Med najpomembnejše spada naslednja peterica mentalnih tehnik.


Predvidevanje in izogibanje, ki zahtevata predhodno poznavanje izvora našega stresa. ?e namre? tega ne poznamo, je tovrstno po?etje zgolj beg pred morebitnimi ovirami, saj se tedaj ne spopadamo s stresom, ampak ga zgolj odložimo oziroma zamrznemo. Omiljevanje pomembnosti dogodka je mentalna tehnika, ki bi lahko bila vodilna, saj gre za sila preprosto tehniko, pri kateri potrebujemo zgolj trden sklep in odlo?ilni miselni preklop. Sorazmerno s pomembnostjo dogodka naraš?a tudi pritisk in zaradi tega tudi stres. Zato moramo nadležni dogodek racionalizirati, oklestiti in mu odvzeti evfori?ne detajle, ki potencirajo namembnost. Redukcija negotovosti je sicer natan?na predhodna priprava na dolo?eno snov (pogovora, dela), ki se pozneje izrazi kot mentalna tehnika, a je pravzaprav pogojena s predhodnim zavedanjem o možnostih stresa. Uporaba lastnih predstav za redukcijo stresa je izkju?no refleksivna mentalna tehnika in zahteva predhodno doživeto izkustvo, ki nam služi kot poznejša opora pri kratkoro?ni redukciji stresa. Sposobnost zavednega, racionalnega mišljenja in pozitivne naravnanosti pa bi morala biti standardna vsakemu. Ta tehnika namre? temelji na popolni prizemljenosti, zavedanju lastnega obstoja in okolice ter skrajno pozitivni energiji. Pozitiven pogled na svet namre? olajša življenje in sproš?a miselni pretok – sprostitev pa je tako ali tako (iz)vir redukcije stresa.

Kratkoro?no s telesnimi tehnikami
Telesne tehnike pri kratkoro?ni redukciji stresa so pravzaprav samokontrola psihofizi?nih sprememb s fizi?nimi vajami, v katere so vklju?ene predvsem življenjsko pomembne funkcije, kot sta denimo dihanje ali gibanje. Kljub vsemu pa s telesnimi tehnikami vzbudimo mentalne in obratno. Prihaja torej do vzajemnosti med posameznikovo psihologijo in fiziognomijo. šele popolna harmonija obeh lahko obudi totalno sproš?enost. ?e te ni, lahko s specifi?nimi telesnimi vajami telo vra?amo in posledi?no povrnemo v stanje (mentalne) sprostitve. Med njimi je treba izpostaviti muskularno sprostitev, samokontrolo dihanja in merjenje redukcije stresa z bioregeneracijskimi pripomo?ki. Sleherna telesna tehnika pa mora preiti v vajo.

Dolgoro?na redukcija stresa
Dolgoro?na redukcija stresa pomeni prakti?no iztrebitev psihofizi?nih destrukcij. Za takšen poseg pa je potreben ?lovek v celoti, ki je pripravljen prese?i lastno dojemanje sveta zavoljo izjemnega cilja. Pri dolgoro?ni redukciji stresa je treba posameznika postaviti pred niz navideznih življenjskih ovir, pred katerimi mora raz?istiti svoje poglede. Nujno mora postati prožen in dojemljiv za najrazli?nejše spremembe, ki ti?ijo izza ovir, in nikakor nazadnjaški, kar se ti?e osebnega razvoja. Prav tako je nujen pozitiven pogled. Dolgoro?na redukcija stresa so torej pravzaprav odgovori na razli?na in razli?no zastavljena vprašanja. Posameznikov psihofizi?ni obstoj mora torej biti utemeljen z zdravim odnosom do življenja, bivanja in pravilnimi odgovori na zastavljena vprašanja. šele tedaj bomo tudi dolgoro?no zreducirali stres.

Kar sedem od desetih ljudi (po WHO) meni, da je njihovo vsakdanje življenje stresno. Stres naših prednikov je bil predvsem telesne narave, stres 21. stoletja pa je v glavnem mentalni ter emocionalni. Zato vse pogosteje tudi Persen ne pomiri ve?.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je proglasila stres na delovnem mestu za svetovno epidemijo; ki je povzro?iteljica poznejšega možganskega in sr?nega napada, uni?evalka mentalnega zdravja in skrajševalka življenja.
 
Avtor: Lovro Kastelic
Objavljeno v reviji DOBRO JUTRO, št. 95; 27. jan. 2007, str. 35
Prispevek je last avtorja in revije Dobro jutro